Fižol je ena najbolj razširjenih stročnic v naši regiji, ki zaradi svoje vsestranskosti, hranilne vrednosti in enostavne priprave predstavlja nepogrešljiv del prehrane. Kot član družine metuljnic ima izjemno sposobnost vezave dušika iz zraka, kar bogati tla in ga uvršča med ključne kulture za ekološko vrtnarjenje.
Kdaj saditi fižol in optimalni pogoji
Fižol je toploljubna rastlina, zato so vse vrste izjemno občutljive na zmrzal in nizke temperature. Za uspešno kalitev in rast fižol potrebuje topla tla, temperatura katerih mora doseči vsaj 12 °C (za nizke sorte vsaj 8-10 °C).
- Severne regije: Setev se priporoča konec aprila ali v začetku maja, ko mine nevarnost spomladanskih pozeb.
- Južne regije: Setev je mogoča tudi mesec dni prej.
- Zaporedna setev: Za neprekinjeno oskrbo s svežim fižolom od pomladi do jeseni fižol sadite v več manjših intervalih.
Fižol potrebuje vlažna, rodovitna tla na polnem soncu. Najboljša temperatura za njegovo rast je med 16 in 30 °C. Ob prenizkih temperaturah v tleh vznik poteka počasi, kar poveča tveganje za škodo, ki jo povzročajo ličinke fižolove muhe.
Vrste fižola in tehnike sajenja
Glede na rast ločimo dve osnovni skupini fižola, ki zahtevata različen pristop pri sajenju.
Nizek fižol
Nizek fižol je kompakten, zraste do višine 50 cm in je primeren za manjše vrtove ali vzgojo v posodah. Sejemo ga v vrstice, ki naj bodo med seboj oddaljene od 30 do 50 cm. V vrsti naj bo med zrni 3 do 10 cm razmaka. Ta ureditev omogoča dobro kroženje zraka in sončne svetlobe.
Visok fižol
Visok fižol je plezalka, ki potrebuje oporo (koli, mreže ali vrvice), visoko najmanj 2 metra. Sejemo ga v skupine (kupčke) ob oporo v prvi polovici maja. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na oporo, pri manj bujnih pa do deset.
Oskrba med rastjo
Uspešna vzgoja zahteva redno nego, predvsem v času cvetenja, ko rastlina potrebuje največ vlage in hranil.
| Opravilo | Priporočilo |
|---|---|
| Zalivanje | Enkrat do dvakrat tedensko do globine 20 cm; ne zalivajte po listih in cvetovih. |
| Osipavanje | Ko rastlina doseže 30 cm višine, stebla osipajte na približno 15 cm višine. |
| Gnojenje | Fižol ne potrebuje gnojenja z dušikom, saj ga pridobi s simbiozo z bakterijami na koreninah. |
Bolezni in škodljivci
Najpogostejši izzivi pri gojenju so polži, uši ter bolezni, kot so fižolova rja, bela plesen in bakterijska pegavost. Ključ do zdravega nasada je kolobar; fižola nikoli ne sadite na isto mesto več let zaporedoma. Za zaščito mladih rastlin pred škodljivci lahko v mesecu maju uporabite vrtno kopreno.
10 Pomoč pri izločanju in odvajanju
Pobiranje in shranjevanje
Stročji fižol pobiramo sproti, ko so stroki mladi in še niso nitkasti. Redno obiranje spodbuja rastlino k cvetenju in ustvarjanju novih strokov. Če želite fižol za zrnje, pustite stroke na rastlini, dokler se popolnoma ne posušijo. Posušeno zrnje shranjujte v suhem prostoru, za zaščito pred fižolarjem pa ga lahko preventivno zamrznete.