Kdo je Emilija Pavlič?
Moje ime je Emilija in večino mojega življenja skrbim za zdravo in prijazno kuhinjo. Emilija Pavlič, rojena leta 1948 v Brezju pod Nanosom v občini Postojna, je po poklicu kuharica, s končano srednjo izobrazbo za poslovodjo kuharstva in tečajem za direktorico za hrano. Pravi, da je kuhinja njen atelje - je kuharica in ne pogrevalka hrane.
Kuhinja kot Atelje: Osnovna Načela Emilije Pavlič
Zdrava Prehrana za Otroke: Glavna Skrb
Mladim pravim, da je pomembno, da ne segrevate olja, da ne zažgete hiše in da se nikogar ne bojite. Narediti jed pomeni narediti zgodbo in zadovoljstvo, da zmoreš. Kuhajte doma, iz živil s hladnim začetkom priprave. Emilija Pavlič opaža, da danes otroci v primerjavi z njenim otroštvom jedo le 15 odstotkov hrane, ki jim koristi, ki je narejena iz sezonskih živil in lokalno pridelana ter pravilno skuhana. To pomeni brez strojev, naprav, mikserjev, mikrovalovk, da ne govorimo o indukcijskih štedilnikih. Največja napaka pri tem, da otroci res ne jedo zdrave hrane, ni samo ta, da jim je starši ne bi hoteli pripraviti, ampak da je otroci tudi nočejo.
Vpliv Sladkorja in Kakava na Otroke
Po izkušnjah Emilije Pavlič ima najbolj škodljiv vpliv čokolada, kakav. To je droga, ki je otroci ne smejo. Že v vrtcu dobijo mlečni riž s kakavom. Za kavo vemo, da je otroci ne smejo piti, ampak pri čokoladi začnejo prezgodaj. Kuharice tu niso krive, saj za to, kakšen recept imajo, odgovarjajo njihovi nadrejeni. Izobraziti se moramo o tem, da kakavovec vsebuje poživilo teobromin. Če otroku damo čokolado z manjšim delom kakava, pa dobi več maščob in sladkorja, zato otrok postane nemiren in hiperaktiven. Čokolada na primer tako ali tako ne koristi nikomur, starši bi morali imeti mero pri vsem. Če otroku damo samo košček čokolade, to ni dobro, saj otroci ne smejo uživati nič poživil. Potem pa krivimo otroke, da so nemirni, da odgovarjajo staršem, da ne želijo jesti fižolčka in podobno. Ne, otroci niso krivi, to krivdo si bomo morali naložiti in priznati odrasli, ki smo pričeli kupovati takšno hrano, ki več let stoji na policah in ki ni hrana za otroke. Če bi bilo to tako kot nekoč, samo za novo leto in večje praznike, bi še šlo, da pa otroke hranimo samo, da nekaj dobijo, pa se vrne kot bumerang - otrok ne je, postane nemiren, agresivnejši. Verjamem, da mora biti hrana za otroke pripravljena iz svežih živil, ne iz zamrznjenih, ker to ni hrana.
Kritika Sodobnih Prehranskih Navad in Sistemske Rešitve
Toliko se ukvarjamo zgolj z debelostjo, ampak najbolj se poškodujejo možgani - nasilnosti, nemir, zmeda, hiperaktivnost, to vse so posledice tega, da naši otroci vedno slabše jedo. Emilija Pavlič si želi, da bi država na tem področju sprejela sistemske odločitve, kaj se otrokom lahko da na krožnik. Otroci tudi v vrtcih in šolah namreč marsikje še vedno jedo zamrznjeno, instant hrano, ki jo povrhu vsega še pogrevajo. Otroci dobijo v šolah in vrtcih tudi premalo mleka, ki ga priporočajo zdravniki in stroka. Napaka je tudi, če se jedilniki po šolah in vrtcih ne pripravljajo na podlagi izračunov, kaj in koliko hranil bi otrok moral dobiti na dan. Jedilnike bi morali izračunati dnevno in potem tudi vsak dan staršem predstaviti, katera hranila je otrok dobil, da bi se znali doma pripraviti na večerjo. Prva stvar, ki bi jo morali odstraniti z jedilnikov, so slaščice. Še posebej poleti, poleti se je sadje. Ljudje mislijo, da je sladoled ne vem kakšna prehrana, namesto da bi se najedli sadja, ki je takrat na razpolago v izobilju. To sadje ima drugačno barvo in vitamine. Če poleti vsak dan kupimo banjico sladoleda, je nesmiselno. Otroci ves teden ne pojedo dovolj sadja, vsaj štiri enote na dan - ali je to pol jabolka, tri slive, hruške. Starši poleti in pozimi jedo enako hrano, čeprav poleti ne nosimo debelih puloverjev!
Pomen Ekoloških in Sezonskih Živil
Pomembno je, da kupimo in uporabljamo ekološka živila in jih tudi pripravimo na pravilen način. Zdaj ne bo več barv, ne bo več paradižnika in melone, narava je vedno vedela, kaj nam koristi. Zdaj je sezona zelja, zdaj so kostanji, so jabolka, slive. Zdaj se je treba najesti jabolk in krompirja. Potem je tu polenta, ampak ne instant polenta. V knjigah Emilije Pavlič najdete priporočila, kaj jesti vsak mesec. Zima je skromna, do marca je kislo zelje, ki se ga kupi malo več, je repa, je suh fižol, ki ga je treba namakati v hladilniku. Fižol skuhamo, ga damo v majhne kozarčke, malo pokuhamo in imamo za dva, tri dni. Emilija Pavlič opaža, da ljudje sploh ne jedo več zimske hrane, čeprav imamo za zimo toliko živil, da ne potrebujemo skrinje - suhe gobe, koruzni žganci, ajda, prosena kaša. Skrinja ni dobra in je le za kratkotrajno zamrzovanje in ne za konzerviranje. Po enem mesecu shranjevanja rok uporabe živilom poteče. Industrija zamrzuje drugače - dodajajo dušik, aditive, konzervanse. Zato je treba vse takšne zamrznjene izdelke porabiti naenkrat in ne dajati odprtih vrečk nazaj v zamrzovalnik.
Ključne Metode Priprave Hrane Emilije Pavlič
Štirje Zdravi Načini Kuhanja
Zdrava prehrana je zelo širok pojem, ampak ljudje preveč zanemarjajo način priprave hrane. V mojih knjigah so opisani štirje zdravi načini priprave hrane in nobeden od teh ni na vročem olju:
- Prvi je na sopari - ko je kuhano, zabeliš.
- Drugo je topla ponvica in mrzlo olje, vendar posoda ne sme biti teflonska.
- Potem je zelenjava, kuhana na prstu vode in nato zabeliš.
- Ali pa mineštra, kjer vse daš skupaj in potem, ko je kuhano, zopet malo zabeliš.
Ne dodajamo kemičnih dodatkov, ne pecilnega praška, ne listnatega testa, ne zamrznjenih izdelkov, ki jih je treba pripravljati na vroče. Če sami naredimo potičko, pa jo lahko dajemo v mrzlo pečico in jemo več dni, industrijsko pripravljena peciva in kruhi pa so samo za en dan. Enako je z domačo pico, ki jo daste v mrzlo pečico. Pomembno je tudi, da so živila sveža hrana.
Posebnosti pri Pripravi Zelenjave
Posebno pri zelenjavi delamo veliko napak, saj jo otroci jedo zelo malo. Sama zelenjavo, ki jo imam, narežem, natrgam, dam malo debele soli in operem. Če jo dam kuhat, jo operem v vroči vodi, če jo bom uporabila za solato, pa v mlačni vodi. Tako se nam po zelenjavi ne spahuje, čebula je čista, tudi zeljnate solate marsikdo ne opere. Vse, kar iz majhnega zraste v veliko, je treba oprati. Pri zelenjavi je toliko odpadkov, mnogim pa je način kuhanja s hladnim začetkom tuj. Če dam kuhati zelenjavo, jo preprosto operem, dam v kozico, za prikuho dam zelo malo (dva prsta) vode, pristavim in v dvajsetih minutah je kuhano, na primer zelje, krompir, česen. Ko je kuhano, vzamem kuhalnico, dodam olje in sol. To so vse živila, ki jih poznam, ne uporabljam kokosove maščobe, ne palmovega olja. Pri čebuli in česnu je zelo pomembno, da ju operemo in kuhamo kar med drugo zelenjavo, ne pa da ju pripravimo tako, kot je zdaj popularno - da neoprano čebulo vržemo na vroče olje. Shranjevanje zelenjave v hladilniku: oprano zelenjavo osušimo, damo v patentne vrečke za živila, temeljito iztisnemo zrak, zapremo in postavimo v hladilnik. Zelenjave ne mešamo z mikserji ali paličnimi mešalniki.
Pravilna Priprava Mesa, Rib in Testenin
Topla ponev, hladno olje. Hrano pocvremo. V hladno posodo damo vse naenkrat, narezano ali naribano in v topli vodi oprano živilo, npr. čebulo, česen, meso, dodamo malo vode, olje, šele nato pristavimo. Krompir olupimo in sproti dajemo v toplo vodo. Narežemo ga poljubno in operemo v dveh vročih vodah, da odplaknemo škrob. Posušimo ga v prtičku, nato pa stresemo v suho, kakovostno kozico. Počakamo, da se krompirček malo osuši in segreje, šele nato na štiri prste krompirja natočimo za palec olja ali masti in močno zvišamo temperaturo. Pokrijemo s pokrovom z luknjico, skozi katero izhlapi odvečna para. Ko se peče, ga pustimo pri miru. To je zelo pomembno kuharsko načelo. Če vročo jed zalijemo mrzlo tekočino, se »prestraši«. Zrezek postane trd, prav tako tudi grah. Morske ribe in druge morske sadeže operemo v zelo mrzli, z naravno morsko soljo osoljeni vodi. Veliko ljudi se izogiba ribjim jedem zaradi strahu pred majhnimi ribjimi koščicami, zato je pomembna pravilna priprava. V kolikor niste vešči pregledovanja rib, lahko zaprosite strokovnjake v ribarnici, naj vam ribe očistijo ali pa jih že kupite očiščene. V naši mladosti smo morali piti ribje olje, zdaj pa otroci ne jedo rib in ne pijejo ribjega olja. Pri solati tudi ni nujno, da jo okisamo. Kuhane solate okisamo z limono, ne s kisom. Dnevni industrijski kruh je treba pojesti še isti dan ali najkasneje naslednji dan, sicer ni več varen in ga uživamo na lastno odgovornost. Enako je s pecivom, če ga spečemo iz zamrznjenega listnatega testa ali kupljenega vlečenega testa. Moko večkrat presejemo, solimo in prelijemo z vročo vodo ali mlekom, da jo segrejemo. Premešamo, dodamo maščobo, med in v prstu mlačne vode razmešan kvas brez vzhajanja. Vse skupaj zmešamo v redko testo. Pokrijemo ga in med vzhajanjem s kuhalnico večkrat obrnemo. Bolj ko ga obračamo, bolj se testo gosti in obenem rahlja. Na koncu dodamo toliko moke, da oblikujemo več manjših štručk. Damo v namazan pekač, pokrijemo s pokrovom in ko so na pol vzhajane, jih damo v hladno električno pečico in nastavimo temperaturo na 220 °C. Po približno 20 minutah, ko začne kruh rumeneti, temperaturo malo znižamo in pečemo še približno 20 minut. Nasvet: Če kvašenega testa, tudi sladkega, po eni uri ne utegnemo speči, ga dobro zapremo in damo v hladilnik, lahko tudi do 24 ur. Kruh bo še boljši, saj se testo na hladnem dobro nakvasi. Špinačo narežemo in damo v večjo posodo, prilijemo liter mrzle vode. Nepokrito pri visoki temperaturi kuhamo 5 minut. Figam odrežemo peclje, olupimo prav vse zelene dele in jih narežemo. Damo jih v hladno kozico, ki ni iz kovine, dodamo sladkor in počasi kuhamo približno 40 minut, da vlaga skoraj izhlapi. Marmelado vlijemo v vroče kozarce, dobro zapremo z vročimi pokrovčki in zložimo v globok pekač. Nalijemo za dva prsta vroče vode in pasteriziramo 20 minut pri 200 °C. Vroče kozarčke zložimo v prenosno hladilno skrinjo in pustimo dva dni, da se ohladijo.
Pomembnost Posode
Sama Emilija Pavlič uporablja črne in emajlirane posode; točno ve, katera posoda je za zelenjavo, za juhe, kar pripravlja na vodi - emajlirana. Če dela na maščobi, palačinke ali ribe, pa vzame črno posodo. Posoda je za zdravo kuhanje izjemno pomembna, mnogi otroci so tudi alergični na kovinsko posodo, razlika je tudi v okusu.
Priročnik "Za Otroke Kuhajmo Zdravo"
Emilija Pavlič je z vso skrbnostjo in ljubeznijo do otrok v knjigi zbrala in zapisala svoja opažanja in praktične izkušnje pri prehrani otrok. Vrtcem in šolam bodo še kako prav prišli jedilniki in recepti, ki jih je tudi praktično preizkusila. Knjiga je projekt promocije zdravja otrok Slovenije "ZDRAV VRTEC". Sodobna medicina vse bolj opozarja, da je razvoj mnogih bolezni pogojen s prehrano, ker je nezdrava, je jemo preveč in imamo nezdrave prehranske navade. Jedilniki in recepti, zbrani v priročniku Emilije Pavlič, temeljijo na tradicionalnem mediteranskem načinu prehranjevanja, ki velja danes za eno najbolj zdravih kuhinj v Evropi. Svoje jedilnike in recepte ponuja vsem, ki se s tem področjem ukvarjajo, torej vsem vodjem kuhinj v vrtcih in šolah, zlasti pa staršem, ki morajo pripravljati zdravo in uravnoteženo prehrano svojim otrokom. Priročnik Emilije Pavlič je bil izbran na razpisu o sofinanciranju zdravstveno-vzgojnih gradiv za vzpodbujanje zdravih življenjskih navad v letu 1997.
Recept: Kakijeva Pita Emilije Pavlič
Potrudimo se in začnimo kuhati zdravo. Za naše otroke. Izberemo zelo zrel kaki.
Sestavine (za 5 oseb)
- 5 kakijev
- 2 dl pšeničnega zdroba
- 2 dl rjavega sladkorja
- 2 dl polnovredne moke
- Košček masla
- Za preliv: 4 dl sladke smetane
- Za preliv: 2 jajci
Postopek Priprave
- Zdrob, sladkor, ščepec soli in moko na suho zamešamo in zmes presejemo.
- Pekač, ki ni iz teflona, namažemo z maslom in na tanko posujemo s polovico zmesi.
- Dodamo plast na kolobarje narezanih kakijev in potresemo z drugo polovico zmesi.
- Na vrhu naj bo še ena plast kakijev.
- Vse skupaj prelijemo s stepenimi jajci in smetano.
- Pokrijemo in damo v hladno pečico.
- Pečemo 45 minut pri 200 °C.
Nasveti
Zmes zdroba, sladkorja in moke mora biti tanka, da jo preliv lahko prepoji. Če nimate na zalogi kakijev, lahko uporabite tudi jabolka.