Dvotrosni kukmak, splošno znan kot šampinjon (znanstveno ime Agaricus bisporus), je ena najbolj prepoznavnih in kultiviranih gob na svetu. Šampinjoni so dvotrosni kukmaki, ki jih najdemo tako v naravi, na pašnikih in travnikih, kot tudi umetno gojene.
Ime izvira iz francoske besede "champignon", kar je splošen izraz za gobe.

Morfološke značilnosti
Klobuk
Klobuk dvotrosnega kukmaka je sprva kroglasto ali polkrožno zaprt, nato vzbočen ali celo popolnoma razprt in sploščen. Premer klobuka je običajno med 5 in 12 cm, lahko doseže tudi do 10 cm. V začetku je bel, a kmalu postane tobačno rjav, kasneje pa se površina natrga in postane rjavo luskata na beli podlagi. Mesnat je in sprva okrogel ter gladek, sčasoma pa postane rahlo ploščat. Barva klobuka se giblje od bele do svetlo rjave, na robovih pa je lahko nekoliko temnejša. V mokrem vremenu lahko postane lepljiv.
Lističi (Trosovnica)
Trosovnica je sestavljena iz lističev, ki so prosto pritrjeni na bet gobe. Lističi so tanka, radialno razporejena vlakna. Sprva so rožnato belkasti, nato pa se s staranjem obarvajo rožnato, pozneje rdečkasto rjavi, z belo ostrinko. S staranjem lističi postanejo temno rjavi, ko se sproščajo trosi. Barva se lahko razlikuje glede na starost gobe, kar je pomembno pri prepoznavanju. Lističi so gosti in se rahlo širijo proti robu klobuka. S staranjem postanejo bolj zgoščeni, kar povečuje površino za sproščanje spor. Spore so temno rjave barve, kar je značilno za to vrsto. Te spore se sproščajo, ko goba zori in lahko tvorijo spore v obliki prahu, kar je tudi koristno za identifikacijo.
Bet
Bet je bel in mesnat, lahko doseže višino do 10 cm in debelino do 1.5 cm. Nad obročkom je včasih rožnat. Na dnu je pogosto rahlo odebeljen in lahko pokaže rumene madeže, ko ga poškodujemo ali obrežemo.
Meso
Meso gobe je belo, vendar lahko ob poškodbi postane rumeno.

Rastišče in ekologija
Dvotrosni kukmak se pojavlja predvsem v gozdovih in pognojenih travnikih, pašnikih in vrtovih ter ob robovih cest. Raste od maja do oktobra. Samonikle glive imajo zelo občutljiv razrast micelija - če namreč mrežo micelija prekinemo, se rast gob preneha.
Uporabnost in hranilna vrednost
Dvotrosni kukmak je užiten in uporaben na vse načine, tudi na žaru ali v slanici. Zrezek z gobami je za marsikoga vrhunec dneva, vendar so odlični tudi ocvrti. Gobe zagotavljajo vir pomembnih mikrohranil, kot so selen, baker, kalij, kalcij, nekateri vitamini skupine B, antioksidantov in vitamina D2. Njihova slaba stran je ta, da se med cvrtjem napijejo veliko maščobe.
#ReceptTedna: Rjavi šampinjoni v ajdovi kaši
Sinonimi
Agaricus bisporus je skozi zgodovino poznan pod številnimi sinonimi, kar odraža raznolikost in razvoj mikološke klasifikacije:
- Agaricus bisporus f. conicopodus Bohus (1962)
- Agaricus bisporus f. depressus Bohus (1962)
- Agaricus bisporus f. langei Bohus (1962)
- Agaricus bisporus f. microspora Kalamees (1981)
- Agaricus bisporus var. albidus J.E. Lange ex Singer (1961)
- Agaricus bisporus var. avellaneus J.E. Lange ex Singer (1961)
- Agaricus bisporus var. burnettii Kerrigan & Callac (1993)
- Agaricus bisporus var. eurotetrasporus Callac & Guinb. (2003)
- Agaricus bisporus var. perrubescens Bohus (1980)
- Agaricus campestris subsp. hortensis (Cooke) Konrad & Maubl. (1937)
- Agaricus campestris var. bisporus Kligman (1943)
- Agaricus campestris var. elongatus Berk. (1860)
- Agaricus campestris var. hortensis Cooke [as 'campester'] (1871)
- Agaricus cookeanus Bon [as 'cookeianus'] (1985)
- Agaricus hortensis (Cooke) S. Imai (1938)
- Agaricus subfloccosus var. bisporus (J.E. Lange) Hlaváček (1951)
- Psalliota arvensis var. hortensis (Cooke) W.G. Sm. (1908)
- Psalliota bispora (J.E. Lange) F.H. Møller & Jul. Schäff. (1938)
- Psalliota bispora f. albida J.E. Lange ex Treschew (1944)
- Psalliota bispora f. avellanea J.E. Lange ex Treschew (1944)
- Psalliota campestris var. hortensis (Cooke) Lloyd (1899)
- Psalliota hortensis (Cooke) J.E. Lange (1926)
- Psalliota hortensis f. albida J.E. Lange (1939)
- Psalliota hortensis f. avellanea J.E. Lange (1939)
- Psalliota hortensis f. bispora J.E. Lange (1926)
- Psalliota hortensis var. bispora J.E.
Možnost zamenjave in opozorila
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno! Pri nabiranju gob je izjemno pomembna previdnost, saj je dvotrosni kukmak, tako kot drugi užitni šampinjoni, podoben nekaterim strupenim vrstam.
Opozorilo: Agaricus xanthoderma je strupena goba in ni primerna za uživanje. Z lahkoto se ga zamenja z užitnim šampinjonom, zato bodite zelo pozorni. Agaricus xanthoderma ima običajno neprijeten, fenolni vonj, še posebej ob prerezu ali kuhanju, medtem ko ima užitni šampinjon prijeten, blag, pogosto oreščkast vonj.
Posebno pozornost je treba nameniti tudi razločevanju med užitnimi šampinjoni in smrtonosnimi mušnicami (npr. zelena mušnica - Amanita phalloides), saj so razlike ključne za preživetje:
- Barva lističev: Pri šampinjonih se lističi s starostjo gobe spremenijo iz rožnate v temno rjavo ali črno. Pri smrtonosnih mušnicah lističi ostajajo beli skozi celoten razvoj.
- Vonj: Šampinjoni imajo prijeten, blag, pogosto oreščkast vonj, medtem ko smrtonosne mušnice pogosto oddajajo neprijeten, sladek vonj.
- Nožnica: Smrtonosne mušnice imajo pri dnu beta nožnico (odebeljen ovoj, iz katerega goba raste), ki je šampinjon nima.


