Prof. dr. Marko Noč je ena izmed pomembnejših osebnosti v slovenskem medicinskem in znanstvenem prostoru, znan po svoji predanosti medicini, kritičnosti do sistemskih pomanjkljivosti in boju za etične standarde v zdravstvu. Njegovo delovanje sega od klinične prakse in raziskovalnega dela do aktivnega opozarjanja na korupcijo in potrebo po reformah.
Življenjska pot in poklicna predanost
Marko Noč je kardiolog, redni profesor, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), redni avtor znanstvenih člankov in vabljeni predavatelj na mednarodnih znanstvenih konferencah. Njegova želja po zdravniškem poklicu je prisotna že od vrtca in nikoli ni imel druge alternative, kar opisuje kot srečo. Čeprav njegova starša nista bila zdravnika, je poklic spoznal prek strica, ki je bil zdravnik. Najbolj ga je privlačilo, da lahko z zdravljenjem naredi veliko dobrega.
Je specialist kardiologije, vaskularne medicine in intenzivne medicine, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana od leta 2001. Od leta 2007 je redni profesor interne medicine na ljubljanski medicinski fakulteti, junija 2017 pa je postal izredni član SAZU. Ukvarja se z obravnavo kritično bolnih srčnih bolnikov in poleg kliničnega dela izvaja različne invazivne kardiološke posege. Deluje tudi v Medicorju v Izoli.
Noč je bil leta 2018 prejemnik Zoisove nagrade za znanstvene dosežke, kar utemeljitev nagrade opisuje z besedami: »Je vrhunski slovenski raziskovalec, ki s svojim izvirnim domačim translacijskim raziskovalnim delom spada v vrh svojega strokovnega področja v svetovnem merilu.« Med letoma 1992 in 2016 je redno predaval na 178 najpomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih. Nadaljuje klinično raziskovalno delo in redno objavlja v priznanih strokovnih revijah. Leta 2018 je prestižna znanstvena revija New England Journal of Medicine objavila rezultate največje raziskave o bolnikih s srčnim infarktom in posledičnim kardiogenim šokom, katere soavtor je.
Kritika zdravstvenega sistema in boj proti korupciji
Marko Noč je v medijih, med drugim v Sobotni prilogi Dela, večkrat poudaril svoje mnenje o zdravstvenem sistemu. Meni, da nadrejeni in politiki pogosto ne poznajo drobovja zdravstvenega sistema, kljub temu pa so njihova usta polna o javnem in dostopnem zdravstvu. Prepričan je, da pozna le dve vrsti medicine: ne javno in zasebno, temveč dobro in slabo medicino. Ob tem se sprašuje, zakaj obstaja taka »vojna« proti zasebnim koncesionarjem.
Njegovo kritično stališče do sistema je še posebej izrazito ob aferi z žilnimi opornicami, pri kateri je imel ključno vlogo. Noč trdi, da vrhunska medicina in korupcija nikakor ne gresta skupaj. Njegovo ostro opozorilo Slovencem je, da primarni namen javnega sistema morda ni njihovo boljše zdravje, temveč »vzdrževanje korupcijske verige prek nabave medicinskega materiala, aparatur in gradnje zdravstvenih objektov, podobno kot pri avtocestnem križu in pri Tešu.« Kot zdravnik si želi le optimalnih razmer za delo, saj zdravstveni sistem potrebuje spremembe, ki bi omogočile večjo učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe.
Kontroverze z Agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS)
Marko Noč se je znašel v središču javne razprave zaradi zavrnitve financiranja njegovega raziskovalnega programa s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Zgodba o tem, kako je Noč ostal brez 450.000 evrov sredstev za šestletno nadaljevanje večletnega raziskovalnega dela, je dobila velik odziv. Leta 2014 je za program »Nujna stanja v interni medicini« oddal prijavo na 13 straneh in prejel oceno 18,5. Kasneje je za isti program oddal prijavo na 24 straneh, vendar je v boju za sredstva z oceno 14 pogorel, saj bi mu le pol točke več prineslo denar.
Netransparentnost recenzentskih postopkov
Dva recenzenta, katerih imena in strokovne reference javnosti niso bili razkriti, sta bila neusmiljena, njuni oceni pa ni bilo mogoče ugovarjati. Pri merilu znanstvena odličnost raziskovalcev sta Nočevemu programu dodelila oceno tri (od možnih petih), kar je pri poznavalcih njegovih dosežkov in citiranosti povzročilo začudenje. Člani Nočeve skupine so po pregledu njegove prijave sicer ugotovili, da recenzenta izpostavljata odlične dosežke zdravnika, a hkrati navajata več pomanjkljivosti v prijavni vlogi, kar naj bi utemeljevalo ocene. Noč je priznal, da je nekatere okvirčke v prijavi pustil prazne, in da je predlog programa dela za prihodnjih šest let namesto na osmih straneh, oddal na le dveh straneh in pol. To je storil zavestno, saj je težko napovedati pot raziskovanja v prihodnjih, nepredvidljivih letih. Poudarja, da bi namesto širokega eseja obljub v prijavi raje opredelil področje s konkretnim primerom raziskave in najverjetnejšimi dosežki. Eno od teh raziskav je kmalu po prijavi tudi že uresničil, ko je imel na povabilo Ameriškega kardiološkega združenja predstavitev na enem največjih svetovnih kardioloških kongresov v Chicagu.
Kljub temu na ARRS vztrajajo, da recenzenti lahko presojajo le vsebino, navedeno v prijavni vlogi, kar pomeni, da si raziskovalec z oddano prijavo dokončno zapečati usodo, saj popravnega izpita ni. Očitno pri ocenjevanju projektov bolj kot preverljiva aktivnost in uspešnost raziskovalca štejeta forma in kvantiteta.
Kritike in predlogi za izboljšanje
Primer Noča je po mnenju sociologa Frana Adama le vrh ledene gore. Adam, ki je zaradi nestrinjanja z recenzentskimi postopki pred leti izstopil iz znanstvenega sveta ARRS, navaja, da je imenovanje recenzentov misteriozno in da slabih ne odstranijo. Tudi zgodovinar Igor Grdina, ki se je leta 2011 znašel v podobni situaciji, se strinja, da je izbiranje ocenjevalcev nepregledno in da nikjer rednega profesorja ne ocenjuje docent - na ARRS pa se to lahko zgodi. Agencija po Grdinovem vedenju nikoli ni ukrepala proti nevestnim ocenjevalcem, čeprav je bila na to že opozorjena. Noč, ki ima izkušnje iz ameriških in evropskih projektov, pravi, da se s čim takim, da ne bi imel možnosti pritožbe na oceno recenzenta, še ni soočil.
Zgoraj navedeno kaže, da evalvacijski postopek ARRS nujno potrebuje spremembe. Za začetek bi bilo dovolj že, da bi prijaviteljem programov omogočili možnost ugovora na recenzentske ocene. Prijavni obrazec bi se lahko tehnično izpopolnil v smeri, da bi prijavitelju onemogočili oddajo prijave, če ni izpolnil ključnih podatkov, ocenjevanje pa bi morali čim bolj prilagoditi objektivnim znanstvenim merilom. Znanstveni svet agencije je že obljubil, da si bo prizadeval izboljšati postopke evalvacije programov in projektov, zato je strokovno in širšo javnost povabil, da konstruktivno sodeluje v tem procesu.
Afera žilne opornice: Od razkritja do preiskave
Kardiolog Marko Noč je skupaj z zdravnikom Blažem Mrevljetom zaslužen za razkritje preplačil žilnih opornic, kar je vodilo do drastičnega znižanja cen. Ko je že vse kazalo, da bo preiskava zamrla, so kriminalisti udarili na petih območjih po Sloveniji in potrkali na 16 vrat.
Noču se preiskave ne zdijo toliko pomembne, kot bi morala biti vzpostavitev ustreznega javnega naročanja, ki bi preprečila anomalije. Predlaga, da bi Ministrstvo za zdravje na podlagi povprečnih cen v EU določilo referenčne cene za posamezne izdelke.
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je preiskavo v zvezi z žilnimi opornicami začel že novembra 2013, vendar so delo leta 2015 ustavili, ker niso mogli potrditi sumov kaznivih dejanj. Kasneje pa se je zadeva ponovno premaknila. Ena od osumljenih oseb naj bi v imenu dveh ljubljanskih gospodarskih družb, ki sta med letoma 2008 in 2016 dobavljali medicinski material trem bolnišnicam, več zdravnikom in enemu vodji nabave, dala različna nedovoljena darila v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine, kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev posla dobave žilnih opornic. Predkazenski postopek proti desetim fizičnim in dvema pravnima osebama usmerja Specializirano državno tožilstvo (SDT), pri čemer naj bi premoženjska korist, ki so si jo osumljeni pridobili, znašala najmanj 100.000 evrov.
Preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v zdravstvu je vodila poslanka SDS Jelka Godec. Komisija, ki je delo začela maja 2016, je v končnem poročilu aprila 2018 podala sum, da so odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor oškodovali javna sredstva, delovali nezakonito, nepregledno in negospodarno. Med dobavitelji so menda bili kartelni dogovori in dajale so se podkupnine. NPU so naznanili več sumov kaznivih dejanj, ki so se nanašala na naslednje posameznike in podjetja:
- Bojan Uran, nekdanji vodja nabave v ljubljanskem UKC
- Darko Zorman, nekdanji vodja katetrskega laboratorija v UKC Ljubljana
- Matjaž Bunc, sedanji vodja katetrskega laboratorija
- Vojko Kanič, nekdanji predstojnik kardiologije v UKC Maribor
- Dragan Kovačić, predstojnik kardiološkega oddelka celjske bolnišnice
- Simon Vrhunec, nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana
- Gregor Pivec, nekdanji direktor UKC Maribor
Poleg tega so predlagali preiskavo sumov kaznivih dejanj odgovornih in nekdanjih odgovornih pri sedmih dobaviteljskih podjetjih: Vasc-Med, Animus, Bormia, Kastor M. D., Salus, KB 1909 in Mark Medical. Zadnji je imel ob izbruhu afere leta 2013 74-odstotni delež na trgu žilnih opornic. Žilne opornice so drago preplačevali tudi v Splošni bolnišnici Celje (SBC). V mariborskem UKC so preiskovali štiri zaposlene na oddelku za kardiologijo in angiologijo: Vojka Kaniča, Damijana Vokača, Igorja Balevskega in Dejana Peršo. V ljubljanskem UKC pa so preiskovali štiri zdravnike, od tega dva, ki nista več zaposlena tam.
Etika v medicini in spoštovanje pacientovih želja
Prof. dr. Marko Noč se je dotaknil tudi pomembnih etičnih vprašanj v medicini, še posebej na področju humane medicine za starostnike. Meni, da je lažni vtis o »seznamih odpisanih« povzročil veliko škodo. Poudarja, da je treba spoštovati bolnikove želje, saj pogosto sam pove, da ne želi v bolnišnico na aparature.