Cvetača, botanično znana kot Brassica oleracea var. botrytis, je priljubljena zelenjava, ki jo najdemo na mnogih vrtovih. Njeno ime izhaja iz italijanskega izraza »cavolfiore«, ki pomeni »zeljni cvet«, saj v prehrani uporabljamo omesenelo socvetje. Med rastjo je to socvetje obdano z velikimi zelenimi listi, ki ga ščitijo pred sončno svetlobo in razbarvanjem. Čeprav je najbolj znana bela sorta, poznamo tudi zeleno, oranžno in vijolično cvetačo.
Gojenje cvetače
Cvetača je ena najzahtevnejših kapusnic. Najbolje uspeva v hladnejših obdobjih, zato je primerna za spomladansko in jesensko sajenje. V vročini se ne obnese dobro, zato jo v poletnih mesecih sadimo na senčno lego in redno zalivamo.
Setev in sajenje
Spomladanska setev in sajenje:
- Za sadike sejemo februarja ali marca.
- Sadike presadimo do konca aprila.
- Kasneje presajene rastline potrebujejo senčno lego.
Jesenska setev in sajenje:
- Za uporabo jeseni jo sejemo od julija do sredine avgusta.
- Sadike v tem času senčimo.
- Presadimo do sredine septembra.
Gojitveni prostor in razdalja
Gojimo jo na prvi poljini. Med vrstami naj bo vsaj 45 cm razmika, med rastlinami v vrsti pa prav tako vsaj 45 cm. Pri sajenju je priporočljivo upoštevati kolobarjenje; štiri leta ne sadimo kapusnic na isto mesto. Priporoča se gojenje ob ali po fižolu.
Tla in gnojenje
Cvetača zahteva peščena, dobro pognojena tla, bogata z organsko snovjo. Pred sajenjem gredico močno pognojimo s kompostom, hlevskim gnojem ali kupljenim organskim gnojilom. Tla redno rahljamo, da rastlina lažje dostopa do hranilnih snovi. Z dušikom smo zmerni in ga uporabljamo le do začetka nastajanja rož. Koristijo ji organske zastirke ter koprivna in algina brozga.
Zalivanje in okopavanje
Zemljo je potrebno redno zalivati, zlasti v času rasti. Ko odrasle sadike presadimo v zemljo, jih prva dva do tri tedna rahlo zalivamo, da spodbudimo rast korenin. Po tem je redno zalivanje ključnega pomena. Redno okopavanje pomaga zračiti tla, vendar moramo biti pri tem zelo previdni, saj je cvetača občutljiva.
Težave pri gojenju cvetače in škodljivci
Cvetača je občutljiva na številne bolezni in škodljivce. Pravilna nega in preventiva lahko zmanjšata težave.
Bolezni:
- Črna žilavka: Bakterijska bolezen, ki napada kapusnice.
- Golšavost kapusnic: Povzroči zabuhlost korenin.
- Kapusova plesen: Okužuje predvsem mlade rastline.
Škodljivci:
- Gosenice metuljev in moljev
- Ličinke kapusove muhe
- Kapusova hržica: Pogosto napada zelje in cvetačo.
- Kapusove sovke: Temno sivi metulji, ki se pojavljajo dvakrat letno.
- Kapusov belin: Metulj z belimi, črno obrobljenimi in pikastimi krili.
- Polži
Preprečevanje in ukrepi:
Proti boleznim koristi dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo. Za odganjanje škodljivcev v cvetačni gredici lahko posadimo tagetes, ognjič, timijan in kamilico. Rastline, ki so preveč izpostavljene soncu, lahko porumenijo ali celo vijoličasto obarvajo. Da bi to preprečili, lahko liste upognemo navznoter in jih s pomočjo zobotrebca ali elastike pritdimo nad cvet, ali pa liste prelomimo.
Tomato Hand Emasculation and Pollination
Zakaj cvetača postane vijoličasta ali črnkasta?
Vijoličasta barva cvetače je posledica naravnega barvila antocianina, ki ga najdemo tudi v drugih vrstah sadja in zelenjave, kot so rdeče zelje in rdeče grozdje. Ta barva ni posledica genske spremembe, temveč naravni pojav.
Vzroki za obarvanje:
- Izpostavljenost sončni svetlobi in toplejšemu zraku: Večja količina sončne svetlobe in višje temperature med rastjo lahko spodbudijo nastajanje antocianina v belih sortah cvetače, kar povzroči vijoličast odtenek.
- Genetska nagnjenost: Nekatere sorte cvetač imajo genetsko nagnjenost k razvoju vijoličastih, rdečih ali modrih pigmentov, ki se lahko izrazijo ob ustreznih pogojih.
- Nizka rodovitnost tal: V nekaterih primerih lahko nizka rodovitnost tal povzroči, da se bela cvetača obarva škrlatno.
Tudi če cvetača postane vijoličasta, je povsem varna za uživanje in po okusu ter hranilni vrednosti ni omembe vrednih razlik v primerjavi z belo cvetačo.
Kako preprečiti obarvanje?
Če želimo ohraniti belo barvo cvetače, lahko:
- Sledimo optimalnim temperaturam: Optimalna temperatura za rast cvetače je med 15 in 20 stopinj Celzija. Če se želimo izogniti obarvanju, naj bo temperatura raje nekoliko nižja, vendar pazimo, da ne pride do zmrzali.
- Načrtujemo sajenje v hladnejših mesecih: Sajenje načrtujte v hladnejših obdobjih leta.
- Zaščitimo glave: Ko cvetača začne oblikovati glavo, jo lahko zaščitimo z zastirko ali pa s pomočjo njenih zelenih listov.
Hranilna vrednost in zdravilni učinki
Cvetača je izjemno hranilna zelenjava, bogata z vitamini in minerali. Vsebuje vse pomembne vitamine (razen vitamina E) in minerale, vključno s folno kislino.
Vitamini in minerali:
- Vitamin C: Pomemben antioksidant.
- Vitamin K: Ključen za strjevanje krvi.
- Vitamini skupine B: Vključno s folno kislino (B9), ki je pomembna za razvoj možganov.
- Beta-karoten
- Minerali: Predvsem kalij.
Cvetača vsebuje tudi glukozinolate, spojine, ki rastlinam pomagajo pri obrambi pred škodljivci in boleznimi, za katere raziskovalci ocenjujejo možne pozitivne učinke na zdravje, vključno z zaščito pred nekaterimi vrstami raka in podporo delovanju ledvic.
Zdravilni učinki:
- Pomaga pri zvišanem krvnem tlaku.
- Ugodno vpliva na delovanje mehurja in ledvic.
- Pomaga pri zaprtju.
- Preprečuje krvavitve iz dlesni.
- Zavira rast tumorjev in ubija rakave celice zaradi vsebnosti žveplovih spojin.
- Deluje protivnetno.
- Pomaga pri razstrupljanju telesa.
- Ščiti sluznico želodca preko suforafana.
- Je bogata z antioksidanti.
Cvetača ima nizko energijsko vrednost, kar jo naredi primerno za diete za hujšanje. Vendar pa nekateri ljudje po zaužitju cvetače občutijo vetrove.
Uporaba cvetače v kulinariki
Cvetača je izjemno vsestransko živilo, ki se lahko uporablja na različne načine.
Shranjevanje:
Cvetačo lahko v hladilniku hranimo do en mesec, če je pokrita in suha. Prav tako se odlično shrani v zamrzovalniku.
Kulinarične priprave:
- Surova: Okusna v solatah ali kot hrustljava predjed z omakami.
- Kuhana: Lahko jo kuhamo, poparimo ali spečemo. Dolgotrajno kuhanje lahko uniči vitamine in povzroči žveplu podoben vonj.
- Gratinirana
- V juhi ali enolončnici: Kot aromatičen dodatek.
- Cvetačni riž: Kot nadomestek za riž.
- Osnova za pico
- Pire
- Veganska kremna omaka
- Vlaganje
Pri pripravi cvetače je pomembno upoštevati nekaj nasvetov: nikoli je ne kuhamo v aluminijastih loncih, saj se obarva sivo, in je ne začinimo s kisom, saj s tem uničimo vitamin B5. Solimo jo šele po kuhanju, sicer lahko potemni.
Zgodovina in sorte cvetače
Cvetača izvira iz severovzhodnega Sredozemlja. Že v 1. stoletju našega štetja je Plinij opisal rastlino, podobno cvetači. V 12. in 13. stoletju sta jo arabska botanika Ibn al-'Awwam in Ibn al-Baitar omenjala kot rastlino s Cipra. Do 16. stoletja se je njeno gojenje razširilo po zahodni Evropi, v 19. stoletju pa so jo Britanci prinesli tudi v Indijo.
Danes poznamo številne sorte cvetače, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, obliki in okusu:
- Bela cvetača: Najbolj znana in razširjena.
- Zelena cvetača (Broccoflower): Križanec med brokolijem in cvetačo, z obliko navadne cvetače ali stožčastimi cvetovi.
- Oranžna cvetača: Barva je posledica genske mutacije in kopičenja beta karotena.
- Vijoličasta cvetača: Vsebuje naravno barvilo antocianin.
- Caulilini: Popularna v Aziji, z dolgimi zelenimi stebli in majhnimi rumenkastimi cvetovi.
Cvetača je izredno lahko prebavljiva, zato je primerna za bolnike in tiste, ki želijo ohraniti vitkost. Vsebuje kopico zdravilnih snovi, ki delujejo proti raku in uravnavajo hormone.