Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera), znan tudi kot brstičnik ali popčar, spada med kapusnice, ki so del širše družine križnic (Brassicaceae). Ta dvoletna rastlina, ki se običajno goji kot enoletnica, je ena izmed najbolj priljubljenih vrst kapusnic na vrtovih po vsem svetu.
Zgodovina in značilnosti
V primerjavi z drugo starodavno zelenjavo je brstični ohrovt precej nedavno odkritje. Čeprav so nekatere vrste ohrovta gojili že v starem Rimu, so brstični ohrovt, kot ga poznamo danes, kultivirali Belgijci v 13. stoletju. Ime "bruseljski ohrovt" izhaja iz glavnega mesta Belgije, kjer so ga gojili že v tistem času. V 16. stoletju se je razširil po Evropi, danes pa ga največ pridelujejo v zahodni Evropi, ZDA in na Japonskem.
Brstični ohrovt se od drugih kapusnic razlikuje po tem, da zaužijemo cel rastlinski brst, ki se razvije v pazduhi listov. Majhne mini zeljnate glave rastejo na steblu, ki doseže v višino približno 80 do 100 cm, odvisno od sorte. Brsti imajo lahko v premeru več kot 4 cm, barva pa variira od svetlozelene do temnozelene, lahko pa so tudi rdečkasto obarvani. Njegovi listi so veliki in jajčasto oblikovani, na steblu pa se razvijejo majhne zelju podobne glavice.
Hranilna vrednost in zdravstvene koristi
Brstični ohrovt je izjemno bogat z vitamini, minerali, antioksidanti in vlakninami. Svež vsebuje več vitamina C kot pomaranče; kuhan ali pečen pa enako količino kot sveže iztisnjen pomarančni sok. Vitamin C je močan antioksidant, ki krepi imunski sistem, zavira vnetja, pomaga pri celjenju, krepi kosti in zobe, preprečuje staranje kože, varuje srce in ožilje ter ohranja zdravje oči. Poleg tega poskrbi, da lahko naše telo iz rastlinske hrane absorbira železo.
Brstični ohrovt vsebuje tudi veliko glukozinolatov. To so žveplove spojine, ki mu, pa tudi drugim križnicam, nudijo naravno zaščito pred škodljivci, saj imajo vonj po žveplu in grenak okus. Znanstveniki so ugotovili, da imajo glukozinolati precejšnje protirakave učinke, saj pomagajo preprečevati poškodbe DNK celic, ki običajno povečajo tveganje za razvoj raka.
V malih zelenih glavicah se skriva tudi veliko vitamina K, ki skrbi za zdrave kosti in za strjevanje krvi pri poškodbah. Prisoten je tudi karoten, ki ohranja zdrav vid, ter minerali kalij, magnezij in fosfor. Brstični ohrovt vsebuje tudi dva vitamina B-kompleksa, B1 in B6.
Omeniti je treba še vlaknine, ki jih brstični ohrovt vsebuje več kot navadni in kodrolistni ohrovt. Vlaknine spodbujajo prebavo in varujejo črevesje, vplivajo pa tudi na počasnejšo absorpcijo sladkorja v kri, kar je še posebej pomembno za diabetike ali če imamo povišano tveganje za nastanek sladkorne bolezni.
Previdnost pri uživanju
Kljub številnim koristim je pri uživanju brstičnega ohrovta potrebna previdnost pri določenih posameznikih. Zaradi vitamina K z njim ne smejo pretiravati osebe, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, saj lahko nihanje tega vitamina zmoti njihovo delovanje. Brstični ohrovt in druge kapusnice lahko v prevelikih količinah vplivajo tudi na absorpcijo joda v telo, kar je lahko nevarno za posameznike s težavami s ščitnico, zato se jim svetuje zmanjšanje uživanja tovrstne zelenjave.
Sorte brstičnega ohrovta
Obstaja kar nekaj sort brstičnega ohrovta, ki se razlikujejo po velikosti, barvi in okusu glavic. Med najbolj znanimi so:
- 'Long Island Improved': Znan po velikih glavicah in visokem pridelku. Ima majhne, čvrste glavice, ki se razvijejo vzdolž stebla rastline, tehtajo v povprečju 25-30 g in imajo rahel okus po orehih.
- 'Jade Cross': Odlikujejo ga temnozelene, sladke in okusne glavice.
- 'Diablo': Sorta z rdečimi glavicami, ki so podobnega okusa kot zelena sorta.
- 'Falstaff': Ima velike sladke in sočne glavice, ki se zlahka olupijo. Je zelo odporen proti boleznim in škodljivcem, zato ga lahko gojimo jeseni in pozimi.
- 'Rubine': Izstopa po rdečih glavicah, ki med rastjo temnijo. Glavice so blagega okusa in se lahko uporabljajo pri pripravi različnih jedi. Gojimo ga lahko jeseni in pozimi, zahteva pa dobro odcedna tla in veliko sončne svetlobe.
Če želite resnično presenetiti goste, poiščite vijoličasti brstični ohrovt. Gre za hibrid med rdečim zeljem in navadnim brstičnim ohrovtom, ki so ga že v prejšnjem stoletju razvili na Nizozemskem. Pri nas je bolj redek, a vreden nakupa, če ga boste kje našli, saj ima še boljši, bolj sladek in oreškast okus ter je manj "smrdeč" kot zeleni.
Gojenje brstičnega ohrovta
Brstični ohrovt je razmeroma enostaven za gojenje na vrtu ali na prostem. Zahteva vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan in dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi. Tla lahko obogatimo s kompostom ali hlevskim gnojem, da izboljšamo njihovo strukturo in hranilno vrednost. Optimalna pH-vrednost tal je med 6,5 in 7,5.
Optimalni pogoji
- Podnebje: Brstični ohrovt je najbolj primerno gojiti v zmernem podnebju z milimi poletji in mrzlimi zimami. Optimalna temperatura za rast je med 15 in 20°C. Dobro prenaša nizke temperature, tudi do -12°C, brez resnejših poškodb. Visoka zračna vlaga lahko povzroči težave, zato je pomembna dobra prezračenost.
- Tla: Potrebuje dobro odcedna tla, bogata s hranilnimi snovmi. Tla ne smejo biti preveč humusna, sicer se razvijejo predvsem listi, brsti pa so rahli.
- Lega: Rastlini bolj ustreza prisojna lega, vendar prenese tudi delno senco.
Setev in sajenje
Setev semen za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že meseca marca, aprila in vse do sredine junija v zaprtih prostorih. Semena posejemo na globino približno 1-2 cm v vlažen substrat in jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost. Po kalitvi (v roku 7-10 dni), ko se razvijejo "srčasti" klični listi, rastline pikiramo v posamezne sadilne enote.
Sadike presadimo na prosto, ko mine nevarnost pozebe, običajno od aprila do sredine junija. Prezimne sorte presadimo najpozneje do sredine julija. Optimalna temperatura za sajenje je med 15-20°C. Rastline potrebujejo veliko prostora, zato naj bo razdalja med posameznimi rastlinami v vrsti in med vrstami vsaj 50 cm. Za sadilne razdalje pri enkratnem pobiranju se priporoča 60 x 40 cm (35.000 do 40.000 sadik/ha), za večkratno obiranje pa 70 x 50-60 cm (okoli 25.000 sadik/ha).
Nega in oskrba
- Zalivanje: Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo, še posebej v obdobju po sajenju in v sušnih obdobjih. Zalivamo obilno 1-2 krat tedensko, izogibamo se zalivanju rastlin nad listi.
- Gnojenje: Zahteva veliko hranil, še posebej dušika in kalija. Pred presajanjem gnojimo s hlevskim gnojem (do 60 kg/10 m²) ali domačim kompostom (4 l/m²). Dušičnimi gnojili dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov. Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat.
- Okopavanje in zastiranje: Posevek oskrbujemo z okopavanjem in po potrebi osipavanjem. Tla lahko dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem, kar pomaga pri ohranjanju vlage in zatiranju plevela.
- Redčenje in obrezovanje: Redčenje je koristno, če se rastlina preveč razprostira ali ko poženejo manj zaželeni poganjki. Razdalja med glavicami naj bo vsaj 10-15 cm. Brstičnega ohrovta ne obrezujemo v tradicionalnem smislu, vendar lahko vrh rastline skrajšamo v zgodnjih fazah rasti, da spodbudimo razvoj novih poganjkov.
- Vršičkanje: Za pospešen razvoj brstov lahko vrhove odščipnemo septembra ali sredi zime. To pospeši dozorevanje brstov in debeljenje.
- Opora: Ker je brstični ohrovt večji, je priporočljivo postaviti oporo (npr. količek) in ga privezati, da se rastlina ne prelomi pod težo ali zaradi vetra.
Kolobarjenje in sosedske rastline
V kolobarju naj brstični ohrovt ne sledi križnicam, drugim kapusnicam, razhudnikom (paradižnik, krompir), bučevkam in fižolu, saj so dovzetni za iste bolezni in škodljivce.
Primerni prejšnji posevki (predkulture) so:
- Metuljnice (stročji fižol, grah, bob): Vežejo dušik v tleh in izboljšajo njihovo kakovost.
- Žita (pšenica, ječmen, rž): Pomagajo pri zatiranju plevela in izboljšajo strukturo tal.
- Por, špinača, solata: So lahko razgradljive in ne puščajo veliko ostankov.
Priporočljive sosedske rastline:
- Solata: Hitro se razvije in zaključi rast, preden brstični ohrovt zasede prostor.
- Korenje: Ima plitke korenine, ki ne ovirajo rasti brstičnega ohrovta in pomagajo drobiti trdo prst.
- Redkvice: Hitro rastoč pridelek, ki ga je mogoče pobrati, preden brstični ohrovt zasede preveč prostora.
- Rastline, ki odganjajo škodljivce: Meta, bazilika, sivka, kapucinke, kamilica, poprova meta, žajbelj in koper.
Nič priporočljive sosedske rastline:
- Peteršilj: Lahko privabi mušice, ki se lahko lotijo brstičnega ohrovta.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Brstični ohrovt napadajo številne bolezni in škodljivci. Med pogostejšimi so:
- Škodljivci: bramor (obgloda korenine mladih sadik), bolhači (šivankine luknjice na listih), kapusov belin (jajčeca na listih, gosenice).
- Bakterijske bolezni: bakterijski ožig, rumenica, črna žilavka.
- Glivične bolezni: rja, ožig, črna gniloba.
Za zaščito pred škodljivci je priporočljivo uporabiti protitočno mrežo ali insektno mrežo. Lahko se uporabi tudi Neem tonic, gnojilo z močjo insekticida, ki bo hkrati poskrbelo za kapusovega belina, bolhače, uši in še kaj. Mlade rastline varujemo pred bolhači in gosenicami metuljev. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci, razen lačnih srn ali zajcev, proti katerim napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem, če nimamo ograje.
Spravilo in skladiščenje
Brstični ohrovt je tipična jesenska in zimska zelenjava. Brste pospravljamo, ko so tehnološko zreli, torej ko imajo v premeru vsaj 15 milimetrov (po čiščenju 10 milimetrov) in so na otip čvrsti ter lepo oblikovani. Običajno je to od novembra pa vse do konca februarja ali marca naslednje leto. Čas pobiranja je precej daljši kot pri zelju zaradi zelo dobre odpornosti na zmrzovanje.
Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor, saj praviloma najprej dozorijo spodnji brsti, ki so tudi večji. Nabiramo s pomočjo noža ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
Po spravilu brste ohladimo na 0 do 1°C in jih pri 98-odstotni relativni zračni vlagi lahko skladiščimo do šest tednov. V hladilniku jih hranimo neoprane nekaj dni. Tudi pri zmrzovanju dolgo obdrži svoje lastnosti.
Priprava in uživanje
Brstični ohrovt lahko uživamo svežega (nekateri ga nasekljajo na solate ali naribajo), pogosteje pa kuhanega. Da obdrži čim več koristnih snovi, ga kuhamo čim manj časa v malo vode ali v sopari. Če ga kuhamo v vodi, zlasti predolgo, postane precej neokusen in izgubi veliko hranilnih snovi. Pravilno pripravljen brstični ohrovt dobi oreškast okus.
Začimbe, ki se pogosto uporabljajo pri pripravi jedi iz brstičnega ohrovta, so muškatni orešček in beli poper, ali timijan in nariban parmezan.
Nasveti za pripravo:
- Brstični ohrovt očistimo tako, da vsakemu brstiču odstranimo zunanje liste in steblo.
- Brstiče operemo in pustimo, da se odcedijo.
- Zelo okusni so, če jih najprej pokrite dušimo v rahlo osoljeni vodi približno 15 minut.
- Nato jih dušimo še nadaljnjih 15 minut v drugem loncu, v katerem smo raztopili malo masla in dodali sol.
Postrežemo jih lahko kot prilogo k različnim jedem ali kot samostojen obrok. Uživamo brste, v juhah in omakah pa lahko tudi vršičke rastlin. Liste potrgamo le, če želimo pospešiti dozorevanje brstov, sicer jih rastlina potrebuje za zaščito pred mrazom.