Uvod v dopolnilno prehrano enoletnega otroka
V obdobju odraščanja je ustrezen način prehranjevanja ključnega pomena, saj telo hrano, ki jo zaužijemo, porabi za izgradnjo kosti, mišic in organov, vpliva pa tudi na razvoj možganov. V tem obdobju je zato izjemno pomembno, ne le, da otrok jé dovolj, ampak predvsem da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Prehranske potrebe otrok se v času rasti in razvoja spreminjajo. Razvoj telesa je najhitrejši v začetku življenja, zato otroci potrebujejo relativno veliko energije glede na svojo velikost. Predšolski otroci potrebujejo energijsko nekoliko bogatejšo hrano kot odrasli, zato splošne smernice zdrave prehrane za odrasle za majhne otroke niso povsem primerne.
Otroci potrebujejo precejšen delež zdravih maščob in ogljikovih hidratov, da zadostijo dnevnim energijskim potrebam, hkrati pa dovoljšen vnos beljakovin, vitaminov in mineralov, ki podpirajo njihovo hitro rast in razvoj. Zgodnje otroštvo je obdobje, ko otrok spoznava različne okuse in živila in se o njih uči. Prav je, da otroku ponudimo čim širši nabor različnih živil, tudi takšnih, ki jih sami morda ne uživamo pogosto, a so del zdrave in uravnotežene prehrane. Ko dojenček dopolni šest mesecev in začne z veseljem jesti kruh in drugo glutensko hrano, lahko preidemo na navadne kosmiče za odrasle, ki so prav tako hranljivi in še veliko cenejši, vendar izberemo takšne, ki niso pretirano rafinirani in ki vsebujejo malo sladkorja in soli.
Dojenček z rastjo postopno lahko začne dobivati koščke hrane (ne zgolj kašice). Pediatri tako priporočajo uvedbo goste hrane s koščki najpozneje do 10. meseca starosti. Ob uvajanju dopolnilne prehrane naj mati seveda še vedno doji, kar je za dojenčka še vedno glavni obrok. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa uvajamo žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, oves, ječmen, rž, pira). Začnemo z nizkoalergogenimi živili, ki običajno povzročajo manj preobčutljivostnih reakcij, kot so korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba, riž, koruzni kosmiči, nato še sadne kašice (jabolka, hruške, banane).
Ohrovt (brstični in listnati) v prehrani enoletnika
Kdaj in kako uvesti ohrovt?
Vključevanje sadja in zelenjave v vsak obrok je ključnega pomena, da otroka že od zgodnjega otroštva naprej navajamo na zdrav način prehranjevanja. Zelenjava je zelo pomemben vir koristnih snovi, predvsem vitaminov in mineralov, pa tudi vlaknin, ki poskrbijo za dobro prebavo. Zgodnje uvajanje raznolike zelenjave je pomembno, saj je eden izmed otrok že pri 5 mesecih starosti uspešno jedel brstični ohrovt.
Za enoletnega otroka je ohrovt (tako brstični kot listnati) primeren, če je pravilno pripravljen. Prebavi bomo pomagali tako, da bomo sadje in zelenjavo olupili, pretlačili in zmehčali v kašice. Če na primer otrok ne mara kuhanega brokolija, lahko iz njega naredimo kremno juho, ali pa spasirano zelenjavo uporabimo kot omako h krompirju ali pa polivko za testenine. Zelenjavo lahko tudi sesekljamo in pripravimo zelenjavne kolačke (mafine) ter jih ponudimo kot okusno malico.
Koristi in previdnost pri uvajanju ohrovta
Čeprav je ohrovt bogat z vitamini in vlakninami, spada med križnice, ki so lahko za nekatere otroke težje prebavljive. Pomembno je, da pri uvajanju novih živil, zlasti tistih z visoko vsebnostjo vlaknin, kot je ohrovt, opazujemo otrokovo prebavo. V primerih, ko otrok določene jedi ne sprejme, bodimo vztrajni in mu jo ponudimo večkrat, saj otroci potrebujejo več časa, da se privadijo novega okusa. Če otrok izkazuje znake zaprtja, kot so težko odvajanje blata, bolečine ali stokanje, je priporočljivo povečati vnos tekočin (voda, nesladkan čaj, juhice) in prehodno omejiti živila, ki zapirajo (npr. korenje, riž, polenta), ter se posvetovati s pediatrom.
Če otrok izbirčen jedec, se potrudimo obroke narediti čim bolj privlačne na pogled, da se bo lažje opogumil poskusiti kaj novega. Odnos do okusa različnih živil se s starostjo otrok spreminja, zato ni nujno, da bo otrok vedno zavračal neko živilo, ki mu v določenem obdobju morda ni bilo všeč.
Kakav v prehrani enoletnika
Zakaj previdnost pri kakavu in sladkorju?
Kakav in izdelki, ki ga vsebujejo, so za enoletnega otroka v večini primerov neprimerni, predvsem zaradi visoke vsebnosti dodanega sladkorja in potencialne prisotnosti kofeina ali teobromina, ki so stimulansi. Zavedati se moramo, da je pomembno, da otroci zaužijejo čim manj prostih sladkorjev. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so prosti sladkorji mono- in disaharidi, dodani v hrano s strani proizvajalca, kuharja, in/ali potrošnika in naravno prisotni prosti sladkorji, ki jih najdemo v sadnih sokovih.
Otroci do 1. leta starosti ne bi smeli uživati nobene dodane soli, in prav tako ne dodanega sladkorja. Če hrana res ni zelo trpkega okusa, potem ne dodajajmo sladkorja. Rafiniran beli sladkor nima nikakršne pomembne prehranske vrednosti. Prevelika količina zaužitega sladkorja je glavni dejavnik tveganja za nastanek zobnega kariesa, prekomerne telesne teže in pojava diareje pri otrocih, pride lahko tudi do težav z delovanjem glukoze. Poleg tega takšne pijače pri majhnih otrocih lahko še dodatno stimulirajo nagnjenost k sladkemu okusu v kasnejših obdobjih življenja.
Alternativa in splošna priporočila
Odsvetuje se pitje pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, vendar nizek učinek sitosti. Namesto sladkih pijač in sadnih sokov naj otroci pijejo izključno vodo, nesladkan čaj in občasno tudi mleko (kravje mleko kot napitek šele po prvem letu starosti). Kot alternativo sladkarijam in izdelkom s kakavom, ki vsebujejo sladkor, lahko otrokom ponudite domač ovsen piškotek (brez dodanega sladkorja za enoletnika), s koščki temne čokolade (v majhnih količinah za starejše otroke), doma narejen bananin sladoled ali koščke sadja. Zavedati se je treba, da temna čokolada vsebuje tudi kakav in s tem stimulativne snovi, zato ni primerna za redno uživanje pri enoletnih otrocih. Priporočamo, da kakav uvajate šele po prvem letu starosti, in še takrat v nesladkani obliki ali v kombinaciji z minimalno količino naravnih sladil, kot je sadje.
Splošna priporočila za prehrano enoletnega otroka
Pomembnost raznolikosti in kakovosti živil
Družinska prehrana naj bo zdrava in raznolika, saj se otrok uči z opazovanjem staršev. Starši smo zgled svojim otrokom, zato jih s svojim ravnanjem usmerjamo k zdravi prehrani. K zdravemu odnosu do hrane bodo pozitivno prispevali skupni družinski obroki, dovolj časa in prijeten kraj za uživanje obrokov in prijetne izkušnje s hrano. Izogibajmo se vzgoji s hrano, npr. nagrajevanju ali kaznovanju s hrano.
Čim večji meri pripravite obroke iz osnovnih sestavin. Tipične osnovne sestavine otrokovega jedilnika so npr. surova zelenjava, surovo sveže in suho sadje, ovseni kosmiči, ajdova kaša, stročnice, pusto perutninsko meso, mleko, skuta idr. Z uporabo osnovnih sestavin povečujemo kakovost obrokov, ki lahko ob ustrezni pripravi vsebujejo več hranil, hkrati pa so tudi okusnejši. Otrok lahko zdaj je beljakovinske jedi, npr. jajca (rumenjak po 6 mesecih, beljak po 1 letu), sir, stročnice, piščanca in ribe.
Kaj omejevati ali se izogibati do enega leta starosti?
Obstaja nekaj živil, ki se jih odsvetuje ali uvaja s posebno previdnostjo pri enoletnem otroku:
- Med: Pred 1. letom starosti se medu izogibamo zaradi možnosti botulizma.
- Sol: Otroci do 1. leta starosti ne bi smeli uživati nobene dodane soli, saj lahko to vpliva na razvoj ledvic in povzroči dehidracijo. Po 7. do 12. mesecu je maksimalna priporočena količina 1g na dan. Vnos naravno slane hrane (slanina, sir, jušna osnova, izvleček kvasa) je potrebno omejiti. Zavedajte se, da mleko vsebuje sol, in jo otroci zaužijejo, četudi ne uživajo goste hrane.
- Sladkor: Če hrana res ni zelo trpkega okusa, potem ne dodajajmo sladkorja. Izogibajte se industrijsko pripravljeni hrani in živilom z dodanimi sladkorji.
- Nekatera živila, ki povzročajo zaprtje: Živila kot so korenje, riž in polenta so sicer normalna hrana, vendar je črevesje lahko ob prehodu nanjo še neprilagojeno. Dodajte več tekočin in ponujajte živila, ki spodbujajo prebavo (npr. slive).
- Predelana in rafinirana hrana: Smoki, majoneza, hrenovke, paštete, beli pekovski izdelki in druge močno predelane in rafinirane jedi niso nutricijsko bogate in se jim je smiselno izogniti. Smoki vsebuje veliko soli, hidrogenirano rastlinsko mast, potencialno alergene arašide in različne začimbe v prahu ter ojačevalce okusa.
- Nasičene maščobe: Omejimo uporabo nasičenih maščob, ki jih je največ v maščobah živalskega izvora (maslo, slanina, loj), pa tudi v nekaterih rastlinskih maščobah (kokosova in palmova). Ne spregledajmo tudi "skritih maščob" v ocvrtih živilih, salamah, klobasah, sirih, smetani, majonezi, pecivu.
- Oreščki: Uživanje nasekljanih in celih oreškov ni priporočljivo do 5. leta starosti zaradi možnosti zadušitve. Na lističe narezani ali drobno sesekljani oreščki ali arašidovo maslo so primerni od 6. meseca dalje, če v družini ni alergij.
- Surova ali premalo kuhana jajca: Jajc ne dajajmo otrokom pred 6 meseci starosti zaradi možnosti okužbe s salmonelo. Priporočljivo je, da se beljak uvede šele po prvem letu starosti, trdo kuhan rumenjak pa lahko ponudimo že po šestem mesecu.
- Školjke in nekateri lupinarji: Zaradi možnosti zastrupitve in alergij otrokom ne dajajmo školjk vsaj do 1. leta.
- Nekatere ribe: Riba marlin, morski pes in mečarica vsebujejo velika količina živega srebra, zato se priporoča, da se otroci tem vrstam rib izogibajo.
- Kravje, kozje ali ovčje mleko kot glavni napitek: Se ne priporoča, saj ne vsebuje dovolj železa in drugih hranil, ki jih otroci potrebujejo. Kljub temu pa ga lahko od 6. meseca dalje primešamo drugi hrani, na primer kosmičem. Kot glavni napitek naj začne otrok uživati kravje mleko šele po prvem letu starosti.
- Teže prebavljive jedi: Špinačo, lečo, sir, jagodičje in agrume omejujmo, saj so lahko težje prebavljive za še nezrel prebavni sistem.
Zdrava in nezdrava hrana za otroke | Zabavno učenje s primeri!
Ključne hranilne snovi in tekočine
Otroci potrebujejo ogljikove hidrate za energijo, beljakovine za obnovo celic, maščobe in vlaknine, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi. Priporočljivo je, da že zelo zgodaj v prehrani otroka omejimo uživanje živalskih maščob in izbiramo ustreznejše, predvsem nenasičene maščobe, ki jih najdemo predvsem v različnih rastlinski oljih in ribah. Prevladujejo naj kakovostna olja rastlinskega izvora, kot je na primer oljčno olje. Pomembno je tudi, da otroci zaužijejo čim manj prostih sladkorjev in dodane soli. Otroci med igro velikokrat pozabijo na žejo, zato je pomembno, da otroku večkrat na dan ponudimo vodo. Otroci naj pijejo izključno vodo, nesladkan čaj in občasno tudi mleko.