Brstični ohrovt (Brassica oleracea var. Gemmifera), dvoletnica, ki jo običajno gojimo kot enoletnico, je kapusnica, znana po svojem močnem koreninskem sistemu in majhnih glavicah, podobnih zelju, ki se razvijejo v pazduhah listov. Doseže višino od 30 do 80 cm, odvisno od sorte. Je tipična jesenska in zimska zelenjava, ki ji rahel mraz koristi, saj pozeba izboljša aromo brstičev, ki postanejo bolj podobni orehom.
Brstični ohrovt je izredno bogat z aktivnimi spojinami. Vsebuje približno trikrat več vitamina C kot pomaranče, veliko antioksidantov, klorofila, karotenoidov, sulfidov, fenolnih kislin ter žvepla in fosforja. Te sestavine prispevajo k krepitvi telesa, uravnavanju presnove, razstrupljanju krvi in zaščiti pred rakom. Vendar pa lahko preobilica žvepla in fosforja "močno razburi" prebavila.
Setev in Vzgoja Sadik
Setev brstičnega ohrovta za sadike s koreninsko grudo lahko opravimo že meseca marca, aprila in vse do sredine junija. Za tržno proizvodnjo se priporoča vzgoja sadik v gojitvenih ploščah s 104 ali 84 celicami, kar zagotavlja dovolj velike sadike za presajanje.
Postopek setve:
- Najprej sejemo več semen v večjo posodo z vlažnim substratom.
- Semena posujemo s suhim substratom v debelini 0,5 cm.
- Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Semena sejemo centimeter globoko in jih prekrijemo z materialom, ki dobro zadržuje vlago (npr. vermikulit).
- Po setvi damo posejano seme za dva do tri dni v kalilnico na 20 do 22 °C, nato ga razpostavimo na mesto vzgoje v rastlinjak.
Pikiranje in presajanje:
- Ko so lepo razviti "srčasti" klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico.
- Ne čakamo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali.
- S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.
- Če so se rastline "pretegnile", jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov.
- Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali plastično paličico.
- Ko ima brstični ohrovt od štiri do šest pravih listov in dobro razvito koreninsko grudo, ga presajamo na končno mesto - na njivo.
Lega in Priprava Tal
Brstični ohrovt nima posebnih zahtev glede svetlobe, saj uspeva tako na sončnih kot tudi polsenčnih legah. Bolj zahteven je glede kakovosti tal, saj za rast potrebuje veliko hranil.
Zahteve tal:
- Ustreza mu zmerno topla in vlažna pridelovalna območja.
- Brstični ohrovt dobro uspeva na srednje težkih tleh, ki dobro zadržujejo vlago, vendar so kljub temu dovolj odcedna, da prepuščajo meteorno vodo.
- Tla ne smejo biti preveč humusna, sicer se razvijejo predvsem listi, brsti pa so rahli in se pozno oblikujejo.
- Optimalna pH-vrednost tal je med 6,5 in 7,5. Brstični ohrovt nima nič proti ilovnatim tlom.
Priprava tal in kolobarjenje:
- Nekaj tednov pred posaditvijo v zemljo vmešajte veliko količino komposta ali biološkega gnojila za rastline. Najbolje je to izvesti že jeseni v predhodnem letu.
- Brstični ohrovt je okopavina. V kolobarju naj ne sledi križnicam, drugim kapusnicam, razhudnikom (paradižnik, krompir), bučevkam in fižolu.
- Primerni prejšnji posevki so stročnice (razen fižola), žita, por, špinača in solata.
- Zaradi poznega pobiranja pridelka jeseni zemljišča ne moremo pripraviti za pridelovanje zgodnjih spomladanskih kultur. Zato za njim pridelujemo plodovke in toplotno zahtevnejše kulture.
- Sadike brstičnega ohrovta lahko sadimo takoj za zgodnjim krompirjem ali grahom, vendar ga ne sadimo pozneje kot do sredine junija.
Sajenje in Sadilne Razdalje
Brstični ohrovt je robusten, a ker lahko med setvijo in pobiranjem pridelka preteče več kot 160 dni, je smiselno, da rastlino predhodno vzgojite. S setvijo neposredno v gredo lahko začnete aprila, pokrito s tunelom iz folije. Prehodno vzgojene rastline nato maja presadite na njihovo stalno mesto.
Optimalne sadilne razdalje:
- Optimalne sadilne razdalje za brstični ohrovt, ki ga pobiramo naenkrat, so 60 x 40 centimetrov, pri čemer porabimo 35.000 do 40.000 sadik na hektar.
- Za večkratno obiranje le zrelih brstov sadimo na večje sadilne razdalje, in sicer na 70 x 50-60 centimetrov, pri tem pa dosegamo gostoto okoli 25.000 sadik na hektar.
- Gostejše presajanje pospešuje enakomernejši razvoj brstov po celi rastlini, zato lahko brste pobiramo strojno pri enkratnem prehodu.
- Razdalja med posameznimi rastlinami naj bo nekoliko večja kot pri glavnatem ohrovtu. Običajno je dovolj, če ga sadimo na razdaljo 50 cm v vrsti in med vrstami.
Če brstični ohrovt sadimo dovolj narazen, lahko prazen vmesni prostor izkoristimo za setev stročnic (grah, bob, čičerika, leča, stročji fižol), špinače, blitve, lahko ga sadimo tudi ob krompir ali v kombinaciji z zeleno.
Nega in Gnojenje
Brstični ohrovt potrebuje stalno oskrbo z vodo, še posebej po sajenju in med vročimi poletnimi meseci. Takoj po posaditvi sadik v gredo pa lahko zalivanje nekoliko omejite, saj to spodbudi rast korenin.
Gnojenje:
- Brstični ohrovt je požrešna rastlina in potrebuje veliko hranil, še posebej dušika in kalija, manj fosforja.
- Pred presajanjem ga pognojimo s hlevskim gnojem (do 60 kg/10 m2 ali 60 ton/ha), uporabimo lahko tudi domač kompost (4 l/m2) ali sodobna organska gnojila. Najbolje je to izvesti že jeseni v predhodnem letu.
- Del mineralnih gnojil posipamo ob pripravi tal na presajanje: 30 % dušika, 100 % fosforja in 50 % kalija glede na celotno potrebo. Celotno količino fosforja damo ob presajanju zaradi boljšega ukoreninjenja.
- Brstični ohrovt z dušičnimi gnojili dognojujemo v času intenzivne rasti in pred začetkom oblikovanja brstov (vsaj dvakrat).
- Za dognojevanje s kalijem v jesenskem času uporabimo kalijev nitrat ali kalijev sulfat. Veliko dušika vsebuje tudi koprivna prevrelka, veliko kalija pa gabezova prevrelka.
- Med poletjem in jesenjo ga je treba vsaj petkrat dognojiti s tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg Bio plantella Vrt. Priporočljivo je tudi dodatno zalivanje z gabezovo prevrelko.
Posebnosti v rasti:
- Brstični ohrovt od julija do novembra raste in postopoma razvija velike liste, nad katerimi se bodo jeseni začeli pojavljati brsti.
- Nekaj spodnjih listov lahko pobledi, oveni in odpade. Zgornji listi so v rozeti.
- Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab.
- Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa.
- Tla dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem.
- Brstični ohrovt je okopavina, v času rasti pa sta potrebna stalno namakanje in primerno dognojevanje.
- Ker je brstični ohrovt večji kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo. Vsakemu posebej lahko postavimo količek in ga privežemo.
Zaščita pred Boleznimi in Škodljivci
Naredite to in nikoli več ne boste videli muh in komarjev v svoji hiši
Brstični ohrovt napadajo številne bolezni in škodljivci, zato je potrebna ustrezna zaščita. Brstični ohrovt od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo, ki je najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci. Čeprav mreže lahko kazijo podobo vrta, so učinkovite.
Škodljivci in bolezni:
- V maju in juniju je aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca. Iz njih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
- V času mladostnega razvoja rastline je najbolj nevaren bolhač, ki povzroča drobne luknjice na listih.
- Med škodljivci opažamo tudi uši in kapusove muhe. Proti ušem uporabimo pripravek na osnovi naravnega piretrina Bio Plantella Flora Kenyatox Verde.
- Za preganjanje škodljivcev ob brstični ohrovt sadimo ali sejemo kapucinke, kamilico, poprovo meto, žajbelj in koper.
- Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem, da si z listi ne postrežejo lačne srne ali zajci.
- Brstični ohrovt lahko zaščitite tudi z Neem tonicom, gnojilom z močjo insekticida, ki bo poskrbelo za kapusovega belina, bolhače in uši.
- V kislih tleh se lahko pojavi golšavost kapusnic, ki jo odpravimo, če na tej gredici pri obdelavi tal uporabimo sredstvo za odpravljanje kislosti tal Plantella Kalcivit. Včasih lahko opazimo tudi črnobo kapusnic.
- Če brstični ohrovt nikakor ne uspeva, je možno, da v tleh primanjkuje bora.
Razvoj in Oblikovanje Brstov
Majhne mini zeljnate glave rastejo na steblu, ki doseže v višino kakih 80 do 100 cm, lahko pa tudi do 1,5 metra. Brstiči imajo lahko v premeru več kot 4 cm, njihova velikost pa je odvisna od sorte. Brsti se razvijejo iz spečih očes, ki se že v prvem letu oblikujejo v drobne glavice.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj brstov:
- Optimalna temperatura za razvoj je med 20 in 25 °C. Po vzniku se najbolje razvija pri temperaturah med 15 in 18 °C.
- Čvrste in lepo oblikovane brste dobimo pri temperaturi 12 °C. V pretopli jeseni se razvijejo rahli ter ne ravno čvrsti brsti, neprimerni za prodajo.
- Brstični ohrovt zelo dobro prenaša tudi temperature pod ničlo, brez resnejših poškodb tudi do -12 °C. Temperature, ki so stalno pod ničlo, so celo boljše od stalno izmenjujočih se temperatur nad in pod ničlo, ki kvarno vplivajo na oblikovane brste.
- V suši se rast upočasni, brsti pa se začno razvijati šele tedaj, ko se ustvarijo primerne vremenske razmere.
- Če ga preveč gnojimo, rodi brstični ohrovt le redke rožice.
- Gnojenje z lesnim pepelom lahko prispeva k bolj trdim brstom.
Spodbujanje razvoja brstov:
- Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov.
- Za vzgojo raznih sort in hibridov se priporoča lomljenje vrhov (na koncu vegetacije) zaradi hitrejšega dobivanja vse večjega števila dozorelih brstičev.
- V domačem vrtu pa odstranjevanje listov in vrhov opustimo, saj je pridelek vseeno zagotovljen.
- Že v septembru je potrebno odlomiti terminalni vrh, da se brstiči lepo tvorijo in oblikujejo.
- Listi ščitijo brste pred pozebo. Liste potrgamo le, če želimo pospešiti dozorevanje brstov, sicer jih rastlina potrebuje za zaščito pred mrazom.
Pobiranje in Shranjevanje
Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem. To je navadno od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto, odvisno od sorte. Klasični čas za obiranje se začne oktobra. Če z obiranjem počakamo do prve zmrzali, bodo imeli brsti še bolj aromatičen okus.
Postopek obiranja:
- Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši.
- Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. S tem ne bomo poškodovali rastline.
- Brste brstičnega ohrovta pospravljamo, ko so tehnološko zreli, kar pomeni, da imajo v premeru vsaj 15 milimetrov (po čiščenju 10 milimetrov).
- Pridelek lahko pobiramo strojno ali ročno. Večji pridelek dobimo, če najprej ročno oberemo spodnje brste, zgornje pa pustimo, da se še razvijajo na rastlini.
- Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
- V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so večji ter mehkejši na otip, so ti še vedno užitni.
Skladiščenje:
- Po spravilu brste ohladimo na 0 do 1 °C ter jih pri 98-odstotni relativni zračni vlagi lahko skladiščimo do šest tednov.
- V hladilniku jih hranimo neoprane nekaj dni, saj ne propadejo tako hitro.
- Tudi pri zmrzovanju brstični ohrovt dolgo obdrži svoje lastnosti.
Prezimovanje
Brstični ohrovt prezimi kar v gredi. Tako si pri temperaturah okrog -15 °C ne rabite delati preglavic z zaščito svoje rastline. Brstični ohrovt je ena redkih vrtnin, ki je odporna proti mrazu in jo zato lahko zelo dolgo obiramo na prostem.
Zaščita pred ekstremnim mrazom:
- Če vas preseneti izjemno hladna fronta, lahko ohrovt zavarujete s kopreno ali slamo.
- Rastlino lahko zavarujemo tudi s smrečjem.