Brstični Ohrovt: Od Gojenja do Kulinaričnih Užikov

Brstični ohrovt ni med najbolj priljubljenimi zelenjavami, in nisem čisto nič presenečena. Če ga pripravite na neposrečen način, je lahko res zanič. Enako je tudi s cvetačo; če ju le skuhate, sta dolgočasni, grenki in nejedljivi. Veliko ljudi ne mara brstičnega ohrovta, pravzaprav skoraj vsi tisti, ki so bili obsojeni na uživanje razkuhanih kroglic neprijetnega vonja in spranega okusa, preživelih dolgotrajno kuhanje v vodi. Presenetljivo, da ta način pravzaprav kar vztraja, čeprav je daleč najslabši med vsemi. Če jih pripravite prav, vas brstični ohrovt lahko prav prijetno preseneti.

Tematska fotografija brstičnega ohrovta na krožniku ali v skledi

Značilnosti in Hranilna Vrednost Brstičnega Ohrovta

Brstični ohrovt je v sezoni jeseni in pozimi in predlagamo, da se ga v tem času čim več naješ. Je dober za zdravje, saj vsebuje kalij, magnezij in vitamine ter veliko antioksidantov.

Brstični ohrovt je ena taka zanimiva zelenjava, kaj ni? Take male, malenkost bolj grenke, kroglice, so v sezoni pozno jeseni in pozimi. Vsa zelenjava, ki jo povezujemo z zeljem, vsebuje glukozinolate, snovi ostrega vonja po žveplu in pikantnega okusa. V naravi so namenjene temu, da odganjajo razne majhne škodljivce - v človeškem telesu pa se obnašajo povsem drugače. Brstični ohrovt jih ima v svoji družini daleč največ: približno štirikrat toliko kot rdeče zelje.

Količina vitamina A, ki deluje antioksidativno, se na primer poveča za petkrat, če ga pripravimo s čim manj vode. Maščoba, ki jo dodamo, pa omogoči, da ga telo še lažje vsrka.

Gojenje Brstičnega Ohrovta

Brstični ohrovt je v bistvu zelo robusten. Ker lahko med setvijo in pobiranjem pridelka preteče več kot 160 dni, je kljub temu smiselno, da svojo rastlino predhodno vzgojite.

Lega in Kakovost Tal

  • Brstični ohrovt nima posebnih zahtev, kar se tiče razpoložljive svetlobe - zadovoljen je tako s sončnimi kot tudi s polsenčnimi legami.
  • Bolj zahteven pa je glede kakovosti tal, saj sodi v skupino rastlin, ki za rast potrebujejo veliko hranil. To pomeni, da ga je treba obilno gnojiti.
  • Da si zagotovite dober pridelek, boste morali na večini delov svojega vrta zemljo dodatno oplemenititi. Nekaj tednov pred posaditvijo v zemljo vmešajte veliko količino komposta ali biološkega gnojila za rastline. Najbolje je, da to izvedete že jeseni v predhodnem letu. Tako ima zemlja na vašem vrtu dovolj časa, da sprejme ponujena hranila.
  • Brstični ohrovt nima nič proti ilovnatim tlom, zato v zemljo ni treba vmešavati peska.

Setev in Sajenje

  1. Z gojenjem v posodah za vzgajanje na okenski polici ali v rastlinjaku lahko začnete že aprila. Takrat lahko začnete tudi s setvijo neposredno v gredo, pokrito s tunelom iz folije.
  2. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
  3. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline.
  4. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Korenin rastlin se ne dotikamo, ampak si pomagamo z leseno ali s plastično paličico.
  5. Prehodno vzgojene rastline nato maja presadite na njihovo stalno mesto na svojem vrtu. Takrat lahko začnete tudi s setvijo neposredno v gredo. Pri tem zagotovite razmik med rastlinami približno 50 centimetrov.
  6. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini.

Pozor: Mlade rastline še niso odporne na zmrzal, ko pa brstični ohrovt zraste, načeloma tudi pri negativnih temperaturah nima težav s prezimovanjem.

Shema sajenja brstičnega ohrovta z razmiki

Pravilna Nega Brstičnega Ohrovta

Zalivanje

Da lahko ohrovt svojim majhnim brstom zagotovi zadostno količino vode, morajo korenine seči globoko v zemljo in vodo ponesti vse do zgornjega dela rastline. Zato svoj brstični ohrovt predvsem med vročimi poletnimi meseci redno zalivajte. Nujno ga zalijte predvsem, če se listi obarvajo rumeno. Takoj po posaditvi sadik v gredo pa lahko zalivanje nekoliko omejite, saj to spodbudi rast korenin. Po pikiranju moramo biti v maju in juniju pozorni na redno zalivanje, saj sonce substrat hitro izsuši.

Gnojenje in Zastiranje

Tudi po posaditvi morate poskrbeti, da je v zemlji na voljo dovolj hranil. Tako svoji rastlini občasno dodajte majhno količino gnojila za sadje in zelenjavo. Posežete pa lahko tudi po moki iz rogov ali gnojnici za rastline. Pomanjkanje hranil prepoznate po tem, da se listi predčasno obarvajo rumeno ali rdeče. Rast lahko spodbudite tudi z uporabo zastirk, saj te pripomorejo k odpornosti vaše zelenjadnice. Tla tudi dodatno zastremo s travnim odkosom ali listjem. Ustreza mu poletna zastirka listja in svežega travnega odkosa.

Zaščita pred Škodo

  • V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko že v enem dnevu uničijo sadike.
  • Od sredine maja do konca oktobra brstični ohrovt ščitimo z insektno mrežo. Med rastjo imamo enake izzive kot pri ostalih že opisanih kapusnicah; insektna mreža se zopet pojavi kot najboljša preventivna rešitev pred letečimi škodljivci.
  • Z novembrom pa pride do izraza lepota zimskega vrtnarjenja, ko nizke temperature ustavijo vse živali in tudi morebitne bolezni. Pozimi skorajda nimamo težav s škodljivci.
  • Z listi si lahko postrežejo zgolj lačne srne ali zajci. Če nimamo ograje, preko rastlin napnemo protitočno mrežo ali mrežo proti ptičem.

Vršičkanje in Opora

Vse od julija do novembra brstični ohrovt samo raste in postopoma razvija velike liste, nad katerimi se bodo jeseni začeli pojavljati brsti. Nekaj spodnjih listov lahko pobledi, oveni in odpade. Nekateri rastlino vršičkajo, ko sredinski (glavni, rastni) vršiček sredi zime odstranijo, da s tem pospešijo razvoj in debeljenje brstov. Ker je brstični ohrovt večji kot listnati in ga lahko sneg ali veter prelomi, je zelo priporočljivo, da mu postavimo oporo. Vsakemu posebej lahko postavimo količek in ga privežemo.

Fotografija rastline brstičnega ohrovta z oporo

Obiranje Pridelka

  • Majhni brsti ohrovta so zreli, ko lahko njihovo velikost primerjate z velikostjo orehov. Nekatere sorte dozorijo že jeseni, klasični čas za obiranje pa se začne šele oktobra.
  • Če z obiranjem počakate do prve zmrzali, bodo imeli še bolj aromatičen okus, zato jih je najbolje obirati šele novembra ali celo decembra. Običajno je to obdobje od novembra pa vse do konca februarja ali še marca naslednje leto.
  • Nabiramo ga postopoma, po steblu od spodaj navzgor. Praviloma so na steblu nižji brsti tudi večji, saj so starejši. V kolikor zamudimo nekaj starejših brstov in so večji ter mehkejši na otip, so ti še vedno užitni.
  • Nabiramo s pomočjo nožka ali pa jih z roko odlomimo v smeri proti tlom. S tem ne bomo poškodovali rastline.
  • Ko rastlina razvije na otip čvrste, lepo oblikovane brste, začnemo z nabiranjem. Če je jesen topla, se predčasno odpirajo brsti in tvorijo morebitno steblo.
  • Če smo rastline vršičkali konec jeseni, potem pridelek naberemo naenkrat.
  • Če poleti zastanejo v rasti, bo pridelek čez zimo slab.

Izbira Sorte

Pri izbiri sorte brstičnega ohrovta bodite pozorni na želeni čas za pobiranje svojega pridelka:

  • Sorto »Hilds Ideal« lahko pobirate od konca oktobra do februarja.
  • Sorto »Gronninger« lahko pobirate vse do marca.
  • Sorti »Early Half Tall« in »Nelson« sta pripravljeni za vaš krožnik že septembra.

Pozor: Zgodnje sorte niso tako odporne na zmrzal. In: brstični ohrovt se v gredi ne razume dobro z drugimi sortami ohrovta - ob njega je najbolje posaditi grah ali špinačo. Pred brstičnim ohrovtom na gredi vzgajamo zgodnjo spomladansko zelenjavo, le za spomladanskimi kapusnicami ga ne sadimo.

Prezimovanje

Brstični ohrovt prezimi kar v gredi. Pri temperaturah okrog -15 °C si ne rabite delati preglavic z zaščito svoje rastline. Če pa vas preseneti izjemno hladna fronta, lahko ohrovt zavarujete s kopreno ali slamo.

Skladiščenje in Priprava Brstičnega Ohrovta

Skladiščenje

Če brstičnega ohrovta ne nameravate pripraviti takoj, ko ga kupite, predlagamo, da olupite zunanje liste, v posodo daste list papirnate brisače in jo neprodušno zaprete. Na nekaj dni zamenjajte papirnato brisačo in obrišite morebitno vlago na straneh posode. Tako vas v hladilniku počaka tudi dober teden. Če ga pustite dolgo časa stati na kuhinjskem pultu, lahko razvije tudi neprijeten vonj.

Čiščenje

Seveda pred uporabo brstični ohrovt dobro umijte in pazljivo preglejte, saj se včasih v notranjost ohrovta skrije kakšna živalica. Odstranite zunanje lističe in spodaj odrežite mali kocen, potem odstranite vse tršate temno zelene listke, ki so bodisi poškodovani bodisi se ne prilegajo dobro glavici. Odločitev, kako temeljiti boste, prepuščamo vam, kajti teh ostankov se lahko nabere kar precej in se nam jih na koncu zdi škoda. Očiščen brstični ohrovt operemo, zatem pa večje brste podolžno razpolovimo, manjše pa lahko pustimo cele. Očiščeno glavico potem prerežemo na pol.

Priporočila za Kuhanje

Največji sovražnik pri kuhanju brstičnega ohrovta je pravzaprav voda. Priporočamo vam veliko boljši način, zaradi katerega boste to sestavino celo vzljubili. Manj ko je zraven vode, več koristi bo od brstičnega ohrovta. Priporočamo, da ga spečete v ponvi ali v pečici. Cilj je, da se zelenjava čim hitreje segreje na vsaj osemdeset stopinj: ta temperatura ustavi delovanje encima, ki razgrajuje ravno tiste okuse, ki jih brstični ohrovt mora imeti. Zato ga nikar ne kuhajte v kropu, niti pod razno, še v sopari ne, kar je sicer precej boljši način, a pečenje je še učinkovitejše.

Recepti z Brstičnim Ohrovtom

1. Pohan brstični ohrovt iz pečice

Če vam brstični ohrovt (še) ni všeč, poskusite ta recept in obljubim, da vam bo (postal) všeč. Pripravite ga v 30-ih minutah, potrebujete pa brstični ohrovt, mešanico za paniranje (ki jo lahko pripravite tudi sami) in nekaj olja. Vse pa pripravite v pečici.

Mešanica za paniranje

  • Kotányi Slovenija ima nekaj odličnih mešanic za paniranje in lahko uporabite katero koli. Je že res, da se mešanice imenujejo Hrustljavi piščanec, vendar pa lahko mešanico uporabite za paniranje mesa, ribe, sira in katere koli zelenjave. Jeseni in pozimi je za to odličen brstični ohrovt.
  • Za tokratno paniranje brstičnega ohrovta sem izbrala mešanico za paniranje Sir in zelišča, ki se z brstičnim ohrovtom čudovito ujema. Ne le, da je odličnega okusa, še neverjetno diši. V mešanici za paniranje Sir in zelišča se nahajajo drobtine, sir, sol ter od zelišč drobnjak, čebula, peteršilj, rožmarin in kajenski poper.
  • Ker se v mešanici nahaja tudi prašek iz jajčnega beljaka, pri paniranju z mešanico jajca ni treba uporabiti. Tako potrebujete le vodo in mešanico.

Domača mešanica za paniranje

Seveda lahko pripravite tudi domačo mešanico za paniranje. Uporabite drobtine, sir ter zelišča, ki so vam najbolj všeč. Namesto že vnaprej pripravljene mešanice uporabite 4 žlice drobtin, 2 žlici naribanega parmezana, skupaj 2 žlički začimbnic (drobnjak, čebula, peteršilj, rožmarin in kajenski poper oziroma začimbnice po želji).

Priprava

  1. Brstični ohrovt stresite v skledo ter prilijte vodo. Na krožnik stresite mešanico za paniranje.
  2. Brstični ohrovt povaljajte v drobtinah. Če uporabljate domačo mešanico, ga najprej povaljajte v razžvrkljanem beljaku, nato pa v pripravljeni mešanici.
  3. Prenesite jih na malenkost naoljen pekač, dodajte morebitne ostanke mešanice, pokapajte z oljem in specite.

Brstični ohrovt je pečen, ko jih obdajajo zlato obarvane drobtine in se ohrovti malenkost zmehčajo - pozor, naj brstični ohrovt nikar ne bo zdrizast, naj obdrži nekaj strukture. Po želji ga pokapajte z nekaj limoninega soka in osvežite še s svežim peteršiljem. Pohan brstični ohrovt lahko postrežete kot prilogo h kateri koli glavni jedi, lahko pa je tudi odlična predjed. To jed ne morete pripraviti vnaprej, saj je dobra le sveže pripravljena. Ohrovt po želji postrežite s solato in medeno pomako.

2. Brstični ohrovt s kremasto omako in pršutom

Letos za praznike (ali kateri koli drug dan, seveda) pripravite to čudovito in nenavadno prilogo. Tako kremasto, dišečo, mičkeno nenavadno in nadvse slastno. Dele jedi lahko pripravite tudi vnaprej. Ker se s čakanjem ta omaka še bolj zgosti, je najboljše, če jo servirate takoj, ko jo pripravite. Prve korake - pripravo brstičnega ohrovta (blanširanje in pečenje) in pršuta lahko naredite vnaprej, pred serviranjem pa pripravite še omako. Božansko omako postrezite s katero koli prilogo.

Sestavine in Priprava

  1. Pršut: Pršut narežite na manjše kockice in popecite na ponvi z nekaj kapljicami olja. Popečene kockice iz ponve prenesite na krožnik in prihranite za kasneje.
  2. Brstični ohrovt: Brstični ohrovt dobro očistite - olupite zunanje listke in odrežite peclje ter splaknite pod tekočo vodo. Če so glavice res velike, jih narežite na polovičke. Očiščene blanširajte v slani vreli vodi - kuhajte jih približno pet minut, da se malenkost zmehčajo, potem pa jih vzemite iz vode in položite v mrzlo vodo, da se nehajo kuhati, nato pa jih dobro odcedite. Nato brstični ohrovt popecite v isti ponvi, kjer ste prej pršut. Kar dobro ga popecite na vseh straneh - naj dobi nekaj barve, saj je tam ves okus.
  3. Omaka: V isto ponev, le malo jo obrišite, segrejte maslo in olje, potem pa prepražite sesekljano šalotko. Dodajte še sesekljan česen in premešajte. Dodajte moko, premešajte in postopoma dolijte še vodo. Dobro premešajte, potem pa dodajte še smetano in parmezan, posolite, popoprajte, dodajte timijan in muškatni oreščček in kuhajte, da se omaka malo zgosti.
  4. Postrežba: Omako okrasite z malo timijana in sveže naribanim parmezanom in takoj postrezite.

3. Pečen brstični ohrovt s česnom in olivnim oljem

  1. Brstični ohrovt očistimo. Kocenčke porežemo, temno obarvane in suhe zunanje lističe odstranimo. Očiščen brstični ohrovt operemo, zatem pa večje brste podolžno razpolovimo, manjše pa lahko pustimo cele.
  2. Česen olupimo in ga drobno nasekljamo. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija.
  3. V skledo stresemo brstični ohrovt in ga začinimo z limoninim sokom, česnom, olivnim oljem, soljo in poprom. Dobro premešamo, da se vsi kosi enakomerno začinijo.
  4. Začinjen ohrovt stresemo na pekač in ga v eni plasti razporedimo po celotni površini. Pekač za približno 30 minut potisnemo v ogreto pečico.

4. Brstični ohrovt pečen v ponvi

Tokratna izbira naj bo peka v dobri težki ponvi. Ohrovt bi lahko opekli na suho, ampak veliko boljši način je, če dodamo nekaj maščobe. Izkušnje govorijo, da se najbolje obnese svinjska mast ali maščoba, ki jo odtopimo s slanine.

Priprava

  1. Slanino narežemo, damo v ponev, v kateri bomo pekli brstični ohrovt, in prilijemo malce vode - maščoba se bo topila hitreje, saj zrak vročino slabše prevaja, voda pa bo hitro povrela.
  2. Prerezane glavice torej vržemo v ponev, kjer čaka vroča mast, hitro pomešamo in jih na močnem ognju pražimo, dokler robovi ne počrnijo. Brez skrbi: ti deli so tisti, ki bodo prispevali odličen okus. Najbolj nas zanima prav okus, začinjen s karameliziranimi in globokimi podtoni, ki jih dobimo s praženjem.

Brstični ohrovt lahko kuhamo, dušimo ali pečemo, imeniten je sam ali v družbi druge zelenjave. Male glavice skuhamo cele in jih kot prilogo in okras dodamo k mesu ali drugi glavni jedi, surove prepolovimo in dodamo sveži solati.

Ohrovtovi Sorodniki

Ohrovt oziroma vsi trije člani njegove ožje družine spadajo v širšo družino kapusnic, kjer med drugim najdemo zelje, cvetačo in brokoli. Po okusu so si precej podobne, zato pa se razlikujejo po obliki in strukturi, tako da jih uporabljamo za pripravo številnih, najrazličnejših jedi.

Glavnati Ohrovt

Glavnati ohrovt, ki nam je najbolj znan, oblikuje velike, zelju podobne glave, katerega temno zeleni zunanji listi se v notranjosti glave mehčajo in postajajo vse bolj svetli, celo rumeni. Najpogosteje ga kuhamo, imeniten je v juhah in krepkih enolončnicah, v družbi druge zelenjave, stročnic, kaše, mesa in še česa. Zelo dober je v kombinaciji s krompirjem, če jed skuhamo bolj na gosto, ponudimo kot prilogo, sicer pa kot juho. Da jed ne bo bleda, dodamo še žličko paradižnikove omake ali malo paprike v prahu, lahko tudi sveža zelišča. Juho zgostimo tako, da nekaj krompirja pretlačimo z vilicami, ne bo pa greh, če tako kot stare gospodinje vanjo zakuhamo žlico ali dve prežganja. Iz celih listov ohrovta pripravimo zvitke, mesne ali zelenjavne. Listi se bodo lažje zvijali, če jih prej na hitro blanširamo.

Kodrolistni Ohrovt

Zadnji med ohrovti je kodrolistni, ki ne razvije glav, zato pa ima vpadljive, čvrste in temno zelene kodraste liste. Pripravimo ga podobno kot glavnatega, zaradi poudarjeno temne barve pa je še posebno privlačen. Liste operemo, na hitro blanširamo, posušimo in ohladimo.

tags: #brsticni #ohrovt #vikipedija