Brokoli (Brassica oleracea var. italica) spada med kapusnice in je soroden cvetači. V prehrani je cenjen zaradi svojega specifičnega okusa, ki je podoben okusu cvetače, le da je pogosto opisan kot boljši in slajši. Brokoli je bogat vir številnih vitaminov in mineralov, vključno z vitamini A, C, K, folno kislino, karotenoidi, bioaktivnimi substancami, kot so glukozinolati, karotenoidi, flavonoidi in sulfidi, ter minerali, kot so kalij, kalcij, fosfor in železo. Zaradi svoje hranilne vrednosti je zelo priporočljiv v prehrani, zlasti po operacijah in pri okrevanju po prehladnih ter virusnih obolenjih.
Danes sta v pridelavi razširjena dva glavna tipa brokolija: glavnati brokoli, ki tvori čvrsto terminalno rožo, in brstični brokoli, ki na glavnem in stranskih steblih razvije veliko manjših rož. Brokoli je dokaj enostavna zelenjava za gojenje, ki na splošno dobro prenaša mraz in ima raje milo ali hladno podnebje. Močna vročina je eden njegovih največjih sovražnikov, saj pospešuje cvetenje in kvari kakovost pridelka.
Optimalni pogoji za gojenje brokolija
Podnebje
Brokoli najbolje uspeva, ko so temperature konstantne znotraj zmernega ali hladnega pasu. Zmerno hladno vreme pomaga pri koncentraciji sladkorjev in koristnih spojin v rastlini. Nasprotno pa močna vročina pospešuje cvetenje in poškoduje popke, ki se lahko odprejo prezgodaj. Mlade rastline spomladi lahko prenesejo temperature do -10 °C brez večjih poškodb, medtem ko roža jeseni prenese od -5 do -7 °C. Poleti naj brokoli raste na severnih in senčnih legah, v težjih tleh ali na večji nadmorski višini.
Vrsta tal
Za brokoli so najbolj primerna rodovitna, s hranili bogata, rahla, dobro odcedna tla z nevtralnim, šibko alkalnim ali šibko kislim pH (idealno med 6,5 in 7). Tla naj bi zagotavljala stabilno podlago, kjer lahko rastlina dobro zasidra svoje korenine in najde hranila. V idealnem primeru bi morala biti primerna vrsta tal, ki ni preveč rahla ali pretirano stisnjena. Na peščenih ali zelo težkih tleh je priporočljivo dodati veliko organske snovi za izboljšanje strukture tal. Za spomladansko pridelavo so primernejša lažja tla, ki se hitreje ogrejejo, vendar je v tem primeru ključno zagotoviti redno namakanje. Za poletno pridelavo so primernejša težja tla, ki omogočajo počasnejšo rast in oblikovanje čvrstejših cvetov.
Zalivanje
Brokoli potrebuje konstantno vlažnost, vendar brez zastajanja vode. Tla, v katerih se izmenjujejo obdobja suše in zelo obilnega zalivanja, spodbujajo stres rastlin in lahko vplivajo na velikost ter čvrstost glavice. V vseh fazah vegetativne rasti je treba zagotoviti vlažnost tal med 70-80%. V primeru pomanjkanja vode listi brokolija postanejo viseči in mlahavi, vendar si rastlina hitro opomore po zalivanju. Priporočljivo je pogosto zalivanje, zjutraj in zvečer ob vročih dneh.
Gnojenje
Brokoli ima visoke zahteve glede hranil. Poleg začetnega vnosa organske snovi je priporočljivo dodatno gnojenje med vegetativno rastjo, vendar zmerno. Presežek dušika lahko povzroči prekomerno rast listov na račun manj kompaktnih glavic. Za kakovosten pridelek je treba zagotoviti dovolj listne mase. Brokoli potrebuje tudi bor (B) za dober razvoj cvetov, ki ga lahko dodamo ob osnovnem gnojenju ali s foliarnim dognojevanjem, da preprečimo deformiranost rože in rjave pege na cvetovih. Pri sortah z daljšo dobo rasti je priporočljivo dušik dodajati v dveh obrokih.
Setev in sajenje brokolija
Na leto lahko gojimo dva pridelka brokolija: spomladanski in jesenski. Kolobarjenje je ključnega pomena, še zlasti v lažjih tleh. Brokoli ne smemo saditi na gredo, na kateri so pred tem rasle druge kapusnice ali njim sorodne rastline. Primerni predhodni posevki brokolija so stročnice, solata, čebulnice, paradižnik in krompir.
Spomladanski pridelek
Za spomladanski posevek se priprava zemljišča začne jeseni. Spomladi se zemlja zdrobi s kolutno brano. Setev opravimo konec januarja ali v začetku februarja v razmnoževalne rastlinjake ali gredice. Ko imajo rastline oblikovana 1-2 lista, jih presadimo v lončke. Sadike presadimo na prosto med 15. in 25. marcem z razdaljo 70 cm med vrstami in 30 cm med rastlinami v vrsti. Dan pred sajenjem sadike dobro zalijemo. Mlade rastline, še posebej pri zgodnjih setvah, je priporočljivo pokriti z vrtno kopreno, ki jih ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci.
Jesenski pridelek
Za jesenski pridelek se setev opravi na njivi v prvi dekadi maja. Izrezovanje ni potrebno. Za zasaditev enega hektarja posevkov je potrebna površina približno 250 m². Sadimo konec junija, ko se sadike olistajo, priporočene sadilne razdalje pa so 70 cm med vrstami in 40 cm med rastlinami v vrsti. V maju in juniju je treba sadike redno zalivati, saj sonce hitro osuši substrat.
Kako gojiti brokoli - popoln vodnik - od semena do žetve
Nega rastlin in zatiranje plevelov
Ohranite pridelek brez konkurenčnih rastlin okoli debla brokolija, saj plevel neposredno tekmuje za vodo in hranila. Zatiranje plevela je možno ročno, mehansko, kemično ali z mulčenjem. Priporočljivo je redno odstranjevanje plevelov in ohranjanje tal okoli rastlin rahlih, a hkrati dovolj zbita, da se izognemo zrahljanju tal zaradi vetra.
Vse vrste brokolija od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo, ki pomaga preprečevati napade škodljivcev. Mlade sadike lahko napade bolhač, ki povzroča majhne luknjice na listih. Kasneje največ škode povzročijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva je pokrivanje grede s kopreno ali insektno mrežo. Kapusova muha predstavlja večji izziv, saj njene ličinke poškodujejo korenine. Za zaščito lahko uporabimo kartončke z luknjo na sredini okoli vsake rastline, da preprečimo odlaganje jajčec.
Pobiranje pridelka brokolija
Brokoli nabiramo, ko so brsti še zaprti, čvrsti in dobro razviti, saj v tej fazi dosegajo najboljši okus. Zrela glavica ima intenzivno in homogeno zeleno barvo brez rumenenja ali motnih tonov. Struktura glavice mora biti čvrsta, kompaktna in "tesna". Ko glavica doseže svojo največjo velikost in ostane čvrsta na dotik, je verjetno dosegla svoj največji kakovostni potencial.
Pri sortah, ki tvorijo sekundarna socvetja, je priporočljivo, da odstranimo samo nekaj stebel s cvetnimi brsti, s čimer rastlino spodbudimo k tvorbi novih. Če odstranimo celotno socvetje, rastlina pogosto ne bo tvorila novih cvetnih nastavkov. Priporočljivo je, da brokoli poberemo zgodaj zjutraj ali v mraku, ko je okolje hladnejše in rastlina manj obremenjena z vročino. Izogibajte se obiranju sredi dneva, zlasti v vročini.
Ko je glavna glava pripravljena, jo odrežite tik pod socvetjem z ostro in čisto orodje, kot je nož ali vrtne škarje. Pustite nekaj centimetrov stebla, saj je tudi del stebla, ko je pravilno kuhan, okusen in mehak. Po odstranitvi glavne glavice se iz stranskih poganjkov razvijejo manjša sekundarna socvetja, ki jih lahko še naprej obiramo v naslednjih tednih.
Kdaj je brokoli prezrel?
Če vidite, da se posamezni cvetni popki postanejo bolj opazni ali se celo začnejo odpirati, je brokoli že skoraj prezrel. Če že vidite rumene cvetne liste, je prepozno za optimalen okus. V primeru, da brokoli uhaja v cvet, ga je najbolje čim prej pobrati ali ga, če je že preveč v cvetu, uporabiti za druge namene (npr. za živali).
Shranjevanje brokolija
Po obiranju je najbolje, da glavice brokolija postavite na hladno mesto in čim prej v hladilnik, da ohranite svojo hrustljavo teksturo in lastnosti. Ker so cvetovi brokolija zelo hitro pokvarljivi, jih je priporočljivo zaužiti takoj po obiranju. V primeru dolgotrajnejšega skladiščenja ali prevoza na dolge razdalje, socvetja položimo v hladilnik in jih po potrebi pokrijemo s perforirano folijo. V hladilniku bo brokoli zdržal približno 3-5 dni. Operite ga tik pred uporabo, saj bo moker brokoli v hladilniku hitro splesnil.
Bolezni in škodljivci
Med pogoste bolezni sodijo bakterijske bolezni, kot je črna žilavka kapusnic. Med škodljivci pa so najpogostejši kapusov belin (njegove ličinke povzročajo škodo), kapusova muha (ličinke poškodujejo korenine) in polži. Redno spremljanje rastlin in pravočasno ukrepanje sta ključna za ohranjanje zdravega pridelka.