Brokoli in cvetača spadata med kapusnice. Danes sta v pridelavi razširjena brokoli s čvrsto terminalno rožo - glavnati brokoli in brokoli, ki na glavnem in stranskih steblih razvije veliko manjših rož - brstični brokoli. Brokoli je glede tal manj zahteven kot cvetača, njegov okus pa je boljši in slajši kot okus cvetače. Brokoli in cvetača sta rastlini, ki uspevata v hladnem vremenu. Potrebujeta veliko vlage, vendar ne mokrote, da bi uspevali.
Optimalni pogoji za rast
Za najboljše pogoje za gojenje brokolija in cvetače izberite območje s soncem z rahlo kislo prstjo. Če preizkušate pH svojih tal, si za pravilno ravnotežje prizadevajte za tla med 6.0 in 6.8. Če je pH v tleh prenizek, dodajte aditive, bogate z dušikom, da jih lažje uravnotežite.
Tla pripravite tako kot pri zelju. Najbolje je, da gredico, kjer bosta uspevala brokoli in cvetača, že jeseni močno pognojite s kompostom, gnojem ali kupljenim organskim gnojilom. Cvetača in brokoli potrebujeta za dobro rast in razvoj cvetov - to je del, ki ga jemo - dokaj nizke temperature in obilo vlage. Z debelo plastjo zastirke pomagajte ujeti vlago v tleh in preprečite plevel, ki lahko postane problem za brokoli in cvetačo, saj potrebujeta veliko hranilnih snovi in vode, da uspevata. Medtem ko te rastline potrebujejo vlažno zemljo, jim je všeč tudi zemlja, ki se dobro odteka.
Vzgoja sadik iz semen
Začetek vzgoje brokolija in cvetače iz semen v zaprtih prostorih je enostaven. Za setev uporabimo setvene pladnje ali večje lončke, kamor bomo posejali več semen skupaj. Pazite, da je med njimi vsaj 1 cm razmika, da rastline ne bodo rasle pregosto. Semena narahlo potisnemo v substrat, toliko da so z njim prekrita. Za dober vznik potrebujejo semena okoli 20 °C. V tej fazi svetloba ni potrebna, zato lahko posodice postavite kamorkoli v bližino izvora toplote, ne glede na to, če je temno. Seme bo ob taki temperaturi vzklilo v desetih dneh. Brokoli kali 5-8 dni, cvetača pa 8-12 dni.
Čas setve
- Za zgodnji pridelek: Da bi imeli sadike zgodnjega brokolija ali cvetače pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Brokoli za sadike sejemo že od februarja dalje, na Primorskem lahko že v januarju. Setve za lastne sadike opravimo do konca marca, ker so aprilske setve lahko že prepozne. Cvetačo za sadike v zavarovan prostore sejete od februarja do konca marca.
- Za jesenski pridelek: Za jesenski pridelek sejemo semena za vzgojo sadik v maju. Cvetača se lahko seje tudi v poletnem času od začetka julija do sredine avgusta. V tem primeru izbirajte sorte s krajšo vegetacijo. Od srede julija je pravi čas, da posejete sadike za jesensko gojenje, ki bodo za presajanje godne približno v 40 dneh.
Kalitev in pikiranje
Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker semena uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Odkrijemo takoj, ko opazimo prvi kalček, kar je lahko že v dveh dneh (pri cvetači), in takoj prestavimo na svetlo mesto.
Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Lončki za pikiranje naj bodo premera 6 do 8 cm. Rastline previdno izlončimo tako, da prekucnemo setveno posodico ter z rokami razrahljamo koreninsko grudo. Vsako rastlino posebej posadimo v svoj lonček, globoko vse do prvih listov.
Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Sedaj je lahko prostor še za nekaj stopinj hladnejši, saj velja pravilo, da večja sadika potrebuje nižjo temperaturo. Nočne temperature so lahko tudi nižje vse do 4 °C. Da se sejanci ne pretegnejo, jih nekaj dni po kalitvi vzdržujemo na temperaturi okrog 15 °C, če jih vzgajamo v rastlinjaku, je lahko tudi nižja (okrog 10 °C). Rastlinjak v sončnem vremenu prezračimo, da ne bo prevroče. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan.
Mlade rastline bodo razvile boljši koreninski sistem, če jih bomo čez nekaj časa presadili vsako v svoj lonček. Bolj kot je razvit koreninski sistem, bolj so mlade rastline preskrbljene z vodo in v njej raztopljenimi hranilnimi snovmi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj, zato so tudi krepkejše in odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Utrjevanje sadik
Teden ali dva pred presajanjem na grede prenesemo sadike podnevi na prosto. Postavimo jih v zaveten prostor, kjer ni neposrednega sonca. Premočni sončni žarki bi mladim nežnim rastlinam prej škodili kot dobro delali. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju zalivamo vsak drug dan, saj sonce hitro osuši substrat.
Sajenje sadik na prosto
Sadike so godne za presajanje na prosto, ko imajo izoblikovanih 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku ali sredi aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu. To velja za večino sort brokolija in cvetače, saj med sortami ni tolikšnih razlik v velikosti. Če sadimo bolj gosto skupaj, bodo pridelki manjši.
Sadimo globoko ali v kupček vse do prvih pravih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna. Poleti močno zalijemo sadilno luknjo in tudi celo gredo, saj mora biti ta premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko.
Zaščita mladih rastlin
Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik koprena ne sme stiskati. Rastline v mesecu maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci. Katerokoli cvetačo in brokoli od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Na nek način pa mreže vseeno kazijo podobo našega vrta.
Kolobarjenje in dobri sosedje
Ko načrtujemo kolobar, pazimo, da brokolija na isto površino sadimo šele čez tri do pet let. Pazimo, da ne sadimo tudi drugih kapusnic in križnic. Brokoli lahko sadimo za čebulnicami, stročnicami, solato, paradižnikom, krompirjem. Če ga sadimo zgodaj spomladi, mu na gredici lahko sledijo stročji fižol, por ali rdeča pesa. Dobri sosedje brokolija so zelena, ki jo lahko sadimo v vrsto med brokoli, brokoli lahko kombiniramo tudi z blitvo, stročnicami (fižol, grah, bob), vmesni prostor lahko zapolni tudi solata, endivija. V vrsti s cvetačo se zelo priporoča saditi zeleno. Spomladi lahko ob koncu aprila med vrste cvetače posadite nizek fižol, v jesen pa zimsko solato. Zgodnji brokoli na gredi konec junija lahko zamenjata zimski por (sadike) in korenje (setev). Za pobranim mladim krompirjem pa gredice izkoristimo s sadikami za jesenski pridelek. Zgodnjo cvetačo lahko na gredi konec junija zamenjata zimski por (sadike) in korenje (setev).
Nega in zaščita med rastjo
Zalivanje in zastirka
Dobro preskrbo z vodo je treba zagotoviti mladim rastlinam. Če brokoli sadimo na zastirno folijo, je treba pod folijo zagotoviti kapljično namakanje. Redno namakanje oz. na rast rastlin ugodno vpliva namakanje z razpršilci, saj tako povečamo relativno zračno vlago. V domačem vrtu poskrbite za organsko zastirko (travni odkos in slama). Brokoliju in cvetači od sredine maja naprej ustreza poletna zastirka.
Dognojevanje
V domačem vrtu dognojujemo večkrat v času rasti, to storimo, ko odrežemo glavno rožo. Za dognojevanje lahko uporabimo kompost ali koprivno brozgo. V ekološkem vrtu jo lahko zalivamo s koprivno brozgo, ki vsebuje veliko dušika ali s pripravki na osnovi morskih alg. Med tvorjenjem obilne listne mase (ta je nujna, če želimo rožo), je priporočljivo dognojevanje z gnojili, bogatimi z dušikom (npr. koprivno prevrelko, izvlečkom iz alg …).
Zaščita pred škodljivci in boleznimi
Cvetačo in brokoli ogrožajo podobne težave kot zelje. Najpogostejši škodljivci so kapusova muha, kapusov belin in polži.
- Kapusov belin (Pieris brassicae): V maju in juniju je že aktiven metulj kapusov belin, ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki v enem dnevu pojedo večino listov. Kasneje največ škode na brokoliju in cvetači naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje cele grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev.
- Kapusova muha (Delia radicum brassicae): Največji izziv pa je kapusova muha, katere samica odlaga jajčeca na tla v bližino kapusnic. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki dobijo svojo hrano iz podzemnega dela kapusnic - pojedo korenine. Kapusova muha ima kar tri generacije letno (v aprilu, konec junija in v avgustu). Glede na njen način izleganja jajčec in kje ličinke povzročajo škodo, je najboljša zaščita, da samicam preprečimo odlaganje jajčec ob steblo. Pri manjšemu številu sadik brokolija uporabimo kartončke z luknjo na sredini. Ti delujejo kot nek talni »ovratnik« okoli vsake rastline. Če imamo eno leto napad kapusove muhe in nato naslednje leto gojimo kapusnice na isti gredi, potem lahko pričakujemo, da so v tej isti gredi prezimile bube, ki pa niso škodljive.
- Drugi škodljivci: Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Škodljivce v cvetačni gredici bodo odganjali tagetes, ognjič, timijan in kamilica.
- Bolezni: Cvetačo in brokoli najpogosteje ogrožajo plesen kapusnic, golšavost in črnoba kapusnic. V bolj kislih tleh se razvije golšavost kapusnic, ki lahko povsem uniči posevek.
- Preprečevanje rumenenja rože: Preprečevanje rumenenja rože pri cvetači preprečite s prekrivanjem. Čeprav je pri opisu sort cvetače romanesco navedeno, da se rože v močni svetlobi ne razbarvajo, jih zaščitimo pred soncem, ko so velike kakih 7 cm.
Spravilo pridelka
Brokoli
Socvetja brokolija pobiramo, ko so dobro izoblikovana, vendar še ne cvetijo. Zrelejša socvetja prehajajo iz temno zelene v rumenkasto barvo, ko prehajajo v fazo cvetenja. Glavice brokolija odrežemo skupaj z mehkim steblom, ki je prav tako užitno. Užitni so tudi listi brokolija, ki jih uporabimo kot špinačo. Brokoli režemo, ko so rože dobro razvite; če režemo prepozno, se lahko zgodi, da rože začno cveteti. Brokoli režemo zgodaj zjutraj, ga damo na hladno v hladilnik, zavijemo v folijo, saj tako zavremo rumenenje rože.
Spomladanski pridelek pobiramo konec maja, v juniju in tudi še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Tako spomladanski kakor tudi jesenski brokoli lahko po nabranemu glavnemu socvetju pustimo na gredi, saj bo iz stranskih poganjkov nad listnim steblom rastlina pognala več manjših glavic.
Cvetača
Zgodnje sorte cvetače dozorijo v slabih dveh mesecih, kasnejše sorte pa v dobrih treh mesecih. Rastline cvetače običajno oblikujejo pridelek z zamiki in ne sočasno, kar nam omogoča postopno nabiranje in njeno sprotno uporabo. Prve zgodnje cvetače pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in še v juliju. Jesenske pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in začetku novembra. Čez zimo na prostem ne prezimi, saj jo uničijo temperature pod -3 °C. Nabiramo bele, čvrste razvite cvetače. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med cvetnim steblom in listi. Za vzgojo zgodnje cvetače izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave.
CVETAČNA JUHA
Kompostiranje ostankov
Stebla in starejše liste, ki ostanejo za pobranimi pridelki, kompostiramo.
Posebnosti in nasveti
Romanesco
Limetino zelena cvetača s prelepo stožčasto rožo, ki jo sestavljajo v pravilno spiralo nanizani manjši stožci, se imenuje romanesco. Velja, da romanesco bolje prenaša poletno vročino in tudi poznojesenski hlad kot bela cvetača, a slovenski vrtnarski strokovnjaki tudi zanj svetujejo le pridelavo spomladi in jeseni. Če nimate razmer za poletno vzgojo sadik, je boljše kupiti sadike od srede avgusta do začetka septembra. Za sejančke in potem male sadike boste morali poiskati senčen in zračen prostor, kjer je hladneje, in zelo dobro skrbeti, da bo substrat ves čas vlažen.
Ker bo začela rasti še v poletnih razmerah, izberemo sorte, ki so hibridi (oznaka F1), saj so prilagodljivejše. Ker je po izkušnjah zadnjih let v drugi polovici avgusta še zelo vroče, posadimo sadike v delno senco, npr. za visoki fižol, sladko koruzo ali paradižnik. Najbolje je cvetače saditi na gredico, ki je bila prejšnjo jesen (ali pa vsaj spomladi) pognojena z dobro preperelim hlevskim gnojem. Gredo lahko pred sajenjem pognojimo z gnojem, ki so ga predelali deževniki, bogatim vrtnim kompostom ali briketiranimi organskimi gnojili.
Vpliv luninega koledarja
Pri setvi in sajenju se lahko ravnate po luninem setvenem koledarju Marie Thun, ki temelji na osnovnih zakonitostih luninih men in vplivu ozvezdij. Pri brokoliju in cvetači je del rastline, ki ga uživamo, cvet. Poskusi različnih terminov setev so pokazali, da brokoli najbolje uspeva in daje najlepše in naobilnejše pridelke, če ga sejemo in presajamo ob dnevih ugodnih za cvet. Pri cvetači, kjer bi pričakovali enake rezultate, pa se je pokazalo drugače.