Božično obredno pecivo, še posebej poprtnik, ki ga pogosto krasijo podobe ptic, ima bogato zgodovino in globok simbolni pomen v slovenskem izročilu. Motivika, oblika, imena, celo čas peke se razlikujejo od vasi do vasi, od gospodinje do gospodinje, vendar je simbolni pomen vedno enak - prinašati blaginjo in srečo v dom.
Izvor in pomen poprtnika
Prvi zapisi o poprtniku, ki ga poznajo tudi v drugih slovenskih pokrajinah, so nastali v 17. stoletju. Raziskovalci izročila so ugotovili, da izvira še iz predkrščanskega časa. S krščanstvom je postal poprtnik kot simbol božiča izrazita obredna jed. Prinesli so ga na mizo za vse božične praznike: na božični večer, silvestrovo in na večer pred svetimi tremi kralji. Na vse te dni so ga tudi blagoslovili.
Večinoma so ga gospodinje spekle dan pred božičem ali še prej, skupaj z drugo božično peko. Na praznike so ga v izbi postavile na mizo, ga pokrile s prtom - odtod beseda poprtnik in druge njene različice -, na vrh pa položile križ. Hišni gospodar ga je načel na svete tri kralje zjutraj.
Ptice kot osrednji okras in samostojno pecivo
Najznačilnejši okras dolenjskih poprtnikov so prav ptice, ponekod jim pravijo tudi golobice. Te so ponekod zgolj nakazane, drugod pa natančno izdelane testene mojstrovine.
Po poročilu robarskih gospodinj se je v njihovi vasi poprtnik, ki mu ponekod rečejo tudi župnek in ga naglašujejo na i, pekel vedno na dan pred svetimi tremi kralji. Za božič pa so pekli testene ptičke, ki so jih v dar dobili otroci.
Peka in okraševanje poprtnika s ptički
V Robu župnek naredijo iz boljšega kvašenega testa in ga spečejo kot okrogel hlebec, ne v posodi. V treh nadstropjih je okrašen s »ranticami«, nekakšnimi ograjicami v obliki resic, na vrhu pa so tri bunkice ali stožci, ki ponazarjajo svete tri kralje. Na hlebu poleg tega čepi še vsaj toliko ptičk, kolikor je pri hiši otrok. Ponekod gospodinje z drobnimi kačicami izpišejo še letnico ali za krašenje uporabijo nageljnove žbice. Peka poprtnikov je bila za gospodinje že od nekdaj priložnost, da se izkažejo z veščino in se likovno izrazijo, ponekod je veliko štelo medsebojno ocenjevanje.
Okraski na poprtniku so izjemno raznoliki in se razlikujejo od kraja do kraja. V nekaterih vaseh delajo ptičke, ki s sklenjenima perutkama molijo, iz Hočevja so doma dvoglave ptice, tja proti Cerknici kruh krasijo s kokoškami.
Da bi ostali okraski na vrhu hlebca lepi in ne bi izgubili oblike, jih iz pregnetenega testa izdelajo šele, ko je hlebec že vzhajal, tik preden gre v peč, nas pouči Majda Tekavec. Nanj jih pritrdijo s stepenim jajcem ali vodo, pomaga pa tudi, da je pečica na začetku bolj vroča. Da se skorjica lepo sveti, gospodinje vse skupaj premažejo z rumenjakom, v katerem so razžvrkljale žličko sladkorja. Spet drugačno navado imajo v Dobrepolju, kjer so doma dvobarvni motivi. Okraske namreč naredijo iz nekvašenega testa, podobnega vlečenemu, ki med peko ne potemni.
Ritualna uporaba in simbolika
Poprtnik ni namenjen le domačim in gostom, temveč so ga deležni tudi živina v hlevu, kokoši, zajci pa pes in muca, izvemo od udeležencev študijskega krožka v Parnasu, Zavodu za kulturo in turizem Velike Lašče. Več hiš obiščeš na svete tri kralje, ko se poprtnik razreže, več jih pokusiš, bolj boš močan.
Poprtnik pa je v hišo prinesel še drugačna sporočila in napovedi. Kruh med peko zelo rad poči, kar sicer ni nič hudega, malce pa le vpliva na njegovo obliko in trdnost okraskov, ki so pritrjeni nanj. S tiste strani, na kateri je počil, bo k hiši prišel ženin, pravijo. In otrok bo do prihodnjega leta zrasel toliko, kolikor je v peči narasel letošnji poprtnik.
Oživljanje in ohranjanje tradicije
K oživljanju tradicije so pred dobrim desetletjem zelo pripomogli v velikolaški gostilni Pri Kuklju, kjer so začeli prirejati razstave poprtnikov in v raziskovanje izročila pritegnili etnologa dr. Janeza Bogataja in dr. Borisa Kuharja. Zdaj pa sta na tem področju poleg zavoda Parnas najbolj dejavni društvi podeželskih žena Dobrepolje - Struge in Velike Lašče.
»Seveda je pri pripravi kruha toliko izročil, kolikor je gospodinj,« pravi Majda Tekavec in doda, da je sama pri poprtniku želela oživiti vonj in okus, ki ji je od maminega ostal kot deklici v spominu.
Receptura kvašenega testa za poprtnik
Majda Tekavec priporoča naslednji postopek za pripravo kvašenega testa, ki je osnova za poprtnik in njegove okraske:
- Moko presejemo na desko.
- V jamico v moki nadrobimo kvas in nalijemo malo toplega mleka.
- Sol dodamo na rob moke, čim dlje od kvasa.
- Ko kvasec vstane, ga premešamo z moko.
- V jamico ubijemo tri jajca, dodamo rum in začnemo postopoma prilivati toplo mleko, toliko da lahko z rokami zamesimo precej mehko testo.
- Ko je testo gladko, hlebčku prilijemo stopljeno toplo maslo in mesimo, dokler ne postane lepo gladko.
Majda pripravlja na podoben način vse vrste kvašenega testa, tudi za potico ali krofe. Naučila se je, pravi, da postane testo, če mu maslo dodamo na opisani način, bolj fine, svilnate strukture. Da narasli hlebec v pečici ne bi razpokal, ga je dobro prej prepikati z zobotrebcem.