Božični rozinov kolač in praznične sladice

Praznični čas je idealen za pripravo tradicionalnih sladkih dobrot, ki bodo zadovoljile tudi najzahtevnejše okuse. Naj dom zadiši po praznikih, saj božični rozinov kolač in druge evropske praznične sladice prinašajo veselje in toplino v decembrske dni.

Tematska fotografija božičnega rozinovega kolača

Tradicionalni božični rozinov kolač

Božični sadni kruh, znan tudi kot rozinov kolač, je praznični kolač, značilen za mnoge evropske kulture. Priprava je lahko kompleksna, vendar je rezultat božanski.

Recept po korakih za božični rozinov kolač

Če želite popestriti dan s sadnim božičnim kolačem, sledite preverjenim navodilom za pripravo:

Priprava sadja

  1. Suho sadje (tradicionalno tri različne vrste rozin in kandirane češnje, lahko pa tudi fige, hruške, slive, brusnice, borovnice, jabolka, marelice, mango, banane ali ingver) narežite na približno 1 cm velike koščke.
  2. Stresite ga v skledo in prelijte z alkoholom (npr. rumom). Umešajte še naribano pomarančno lupinico, pokrijte in pustite namakati tri dni. Namočite samo suho sadje; kandiranih češenj ni treba namakati.

Priprava testa in peka

  1. Pripravite oziroma stehtajte vse preostale sestavine. Maslo naj bo sobne temperature. Mandlje grobo sesekljajte.
  2. Namastite pekač, ga dvojno obložite s papirjem za peko (dno in obod) in nato namastite papir. Ema Zupan odsvetuje uporabo silikonskega pekača, saj naj bi pokvaril vonjave, ki prihajajo iz pečice.
  3. V večji skledi stepite (z mešalnikom) maslo, sladkor, jajca, melaso in mandlje.
  4. Zmešajte moko, sodo bikarbono (namesto pecilnega praška, saj je ugotovljeno, da pecilni prašek daje grenak in kovinski okus) in začimbe ter vse skupaj na hitro umešajte v jajčno-masleno zmes.
  5. Mešanico prestavite v pripravljen pekač in poravnajte površino. Testo bo zelo tekoče, kar je normalno.
  6. Pecite na sredini pečice, ogrete na 180 °C, približno 4 ure, dokler ni kolač čvrst, zlatorumene barve in dokler zobotrebca, zapičenega v sredino, ne izvlečete čistega. Po dveh urah peke preverjajte na pol ure.
Shema priprave testa za kolač

Končna obdelava in shranjevanje

  1. Pečen kolač pustite v pekaču, da se ohladi, nato ga prevrnite na desko.
  2. Večkrat ga prebodite s pletilko in prelijte z žlico ali dvema alkohola (iste vrste, kot ste namakali sadje).
  3. Hranite ga na hladnem in vsake dva dni prelijte z žlico ali dvema alkohola. Namesto da ga zavijete v folijo, ga lahko zavitega v papir za peko hranite tudi v tesno zaprti kovinski posodi.
  4. Rozinov kolač naj se ohladi na kuhinjski mreži.

Alternativni recept Emine Zupan za biskvitni kolač

Ema Zupan je razvila svoj postopek priprave biskvitnega testa, ki se ne primerja s tradicionalnim in daje rahel, sočen in poln okusa biskvit.

  1. Pečico segrejemo na 180 °C. Okrogel pekač za torte (premera 20 cm) dobro namastimo z maslom in rahlo poprašimo z moko. Moko, ki se ne oprime pekača, odstranimo.
  2. Jabolko operemo, olupimo in drobno naribamo (pecelj in pečišče zavržemo).
  3. V skledi zmešamo moko in sodo bikarbono (avtorica priporoča sodo bikarbono namesto pecilnega praška zaradi boljšega končnega okusa).
  4. V drugi skledi z električnim mešalnikom kremasto umešamo sladkor, zmehčano maslo in limonino lupinico. Nato postopno (drugo za drugim) primešamo jajca. Vsako jajce vmešavamo približno 30 sekund.
  5. Na jajčno-masleno zmes presejemo 1/3 mešanice suhih sestavin in jo s kuhalnico ali lopatko počasi umešamo, da dobimo gladko in enotno testo. Nato vmešamo 1/3 pinjenca. Po istem postopku vmešamo še preostale suhe sestavine in preostali pinjenec.
  6. Na koncu v testo umešamo še naribano jabolko in rozine.
  7. Testo pretresemo v pripravljen pekač in ga po vrhu enakomerno pogladimo. Kolač pečemo v ogreti pečici 40 do 50 minut. Kolač je pečen, ko se po vrhu zlato rjavo obarva, na zobotrebcu, ki ga zapičimo v testo, pa ne ostane nobenih sledi, ko ga izvlečemo.
  8. Pečen kolač vzamemo iz pečice in pustimo v pekaču 10 minut, da se nekoliko ohladi. Nato ga odstranimo iz pekača, postavimo na rešetko in pustimo, da se povsem ohladi.

Priprava maslene kreme

  1. Sladkor v prahu presejemo skozi gosto cedilo v večjo skledo. Dodamo zmehčano maslo ter vse skupaj z električnim mešalnikom na najvišji hitrosti mešamo 7 minut, da dobimo puhasto in kremasto zmes.
  2. V zmes na koncu vmešamo brandy.
  3. Ohlajen kolač vodoravno prerežemo na pol. Spodnjo polovico debelo premažemo z masleno kremo in prekrijemo z zgornjo polovico.

Evropske praznične sladice: bogastvo okusov in tradicij

December je tisti čarobni mesec, ko v kuhinji vse diši po sladkem. Na praznično mizo so ljudje od nekdaj postavljali le najboljše, kar je bilo pri hiši, s posebnim spoštovanjem do praznikov in legend, verjeli so, da bo prihajajoče leto lepše, uspešnejše in srečnejše.

5 evropskih božičnih jedi, ki jih morate poskusiti

Skupne sestavine in regionalne posebnosti

Čeprav je evropska kulinarika raznolika, so sestavine prazničnih decembrskih kolačev po vsej Evropi zelo podobne: suho in kandirano sadje, oreščki, lupinice agrumov, bela moka, maslo, jajca, med in sladkor ter dišeče začimbe, kot so cimet, nageljnove žbice in muškatni orešček. Z njimi so najpogosteje obogatili kruh, simbol dobrote in blaginje.

  • V Grčiji ga imenujejo christopsomo (Kristusov kruh) in zanj testo zamesijo z oljčnim oljem in rdečim vinom, dodajo rozine, v vinu namočene fige, orehe, pinjole, smolo mastike in dišavnice, nekaj testa pa prihranijo za okraševanje kruha v obliki starega krščanskega križa in motivov iz življenja družine.
  • V Romuniji in Bolgariji ponujajo sladek mlečni kruh cozonac (tudi kozunak).
  • Na Škotskem je priljubljen dundee cake, kolač z rozinami, kandiranimi češnjami in mandlji.
  • V alpskih predelih Švice je značilen čvrst hruškov kruh birnbrod, ki vsebuje tudi datlje, rozine, suhe fige in slive.
  • V severni Italiji slovi panettone, puhast kruh v obliki kupole, ki izvira iz Milana, v Toskani pa panforte, kompaktna ploščata slaščica iz oreščkov in suhega sadja, obilno posuta s sladkorjem v prahu.
  • Na Portugalskem se od božiča do praznika svetih treh kraljev sladkajo s sladkim kruhom bolo rei (kraljeva krona) v obliki venca, bogato obloženim s kandiranim sadjem. Vanj peki zamesijo zrno boba, in kdor ga najde v svojem kosu, mora prihodnje leto prispevati za kolač.

Dresdenški stollen: simbol Nemškega božiča

Božični sadni kruh je praznični kolač, značilen za Nemčijo. Recept zanj je nastal v mestu Dresden, zato je dresdenški stollen danes geografsko zaščiten in ga pod tem imenom v mestu Dresden proizvaja 150 pekov. Stollen je bil sprva postni kruh iz moke, kvasa, olja in vode, in ker je bilo maslo med postom prepovedano živilo, je v 15. stoletju papež s posebnim zakonom dresdenskim pekom dovolil uporabo masla v prazničnih slaščicah. Z leti se je v recept prikradlo še suho in kandirano sadje, oreščki, obilo masla in sladkorja, celo marcipan in dišavnice, tako da kolač s postnim časom ni imel več veliko skupnega. Pravijo, da oblika božičnega kruha spominja na povitega Jezuščka, zato ga obilno posujejo s sladkorjem, da ga ne bi zeblo.

Slovenske in britanske tradicije

Na slovenskih slavnostnih mizah ob katoliških praznikih ne sme manjkati kolač v obliki venca, ki po nekaterih izročilih ponazarja Kristusovo krono. Tradicionalna in najpogostejša je seveda potica, a tudi šarkelj. Ponekod mu pogovorno pravijo kuglof, izraz pa izvira iz nemškega poimenovanja za šarkelj - Gugelhupf.

Britanski božični kolač naj bi segal v čas srednjega veka in bil posledica navduševanja nad vsem, kar so mornarji na Otok prinesli iz oddaljenih britanskih kolonij. V tem božičnem kolaču zato ne manjka začimb, žganja in suhega sadja, po tradicionalnem receptu pa ga večina Britancev še danes pripravlja z govejim lojem. Priprava kolača, ki mu pravijo puding, saj ga ne pečejo v pečici, temveč kuhajo nad soparo, je bila nekoč povezana s strogimi pravili: pripraviti so ga morali pet tednov pred božičem, mešati so ga morali z leseno kuhalnico v krogih od vzhoda proti zahodu, za kuhalnico pa je izmenično moral poprijeti prav vsak član družine in si med mešanjem nekaj zaželeti. Zavitega v prt so božični kolač nad soparo kuhali kar deset ur, nato pa ga obilno zalili z žganjem. Tako pripravljen kolač je lahko počakal vse do božiča, ko je bil tudi najbolj okusen, saj so se sestavine dodobra prepojile in prepletle - neverjetno obstojen in sočen božični kolač so Britanci z ladjami pošiljali celo v britanske kolonije po svetu, pravilno pripravljen pa naj bi se lahko ohranil celo dvanajst mesecev! Še danes pred božičnim časom mnogi pripravijo dva božična kolača in enega ponudijo ob božiču, drugega pa hranijo vse do velikonočnega kosila.

Francoske in poljske praznične sladice

  • Rulada v obliki polena je tradicionalna francoska božična sladica, ki jo še danes pripravljajo v Franciji in njenih nekdanjih kolonijah. Slaščico so pariški slaščičarji začeli izdelovati po letu 1870, njena oblika pa izhaja iz starodavnega poganskega običaja ob zimskem solsticiju. Takrat so čas, ko dnevi spet postajajo daljši, praznovali s sežiganjem polena, ki so ga predhodno okrasili, pepel pa shranili za srečo in zaščito pred udari strele.
  • Piernik je poljski medeni kolač, ki ga začinijo s cimetom, nageljnovimi žbicami in pimentom. Pogosto ga obogatijo z orehi in rozinami, v zadnjem času tudi s čokolado. Oblikovan je v ploščat hlebec ali okrogel kolač, med peko pa po površini razpoka.

tags: #bozicni #rozinov #kolac