Bob (Vicia faba), pogosto znan tudi kot "fava fižol", je ena najstarejših stročnic, ki jo človek pozna in goji že več kot 6000 let. Njegova domovina je območje Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, od koder se je razširil po Evropi in Aziji. Nekoč je bob veljal za pomembno hranilno živilo, danes pa je skoraj pozabljen in ga goji le malo pridelovalcev zelenjave. Kljub temu bob znova pridobiva na priljubljenosti, saj je bogat z beljakovinami, vsestransko uporaben in izvrstnega okusa.
Opis in Gojenje Bobe
Značilnosti rastline
Bob je rastlina z močnim, pokončnim steblom, ki zraste do 1 metra visoko. Njegovi stroki so dolgi in ploščati, v njih pa se skriva 3 do 8 večjih semen. Semena so ovalne oblike, zelene, rjave ali skoraj črne barve, odvisno od sorte. Bob je enoletnica, znana po svoji trpežnosti in dobri prilagoditvi najrazličnejšim vremenskim razmeram.
Setev in nega na vrtu
Ker bob ni občutljiv na mraz, ga lahko posejemo čim prej, najpozneje do konca marca. V vrtu lahko uspešno sledi različnim vrtninam, kot so motovilec, špinača in blitva, na njivi pa ga sejemo za žiti in okopavinami (gomoljnice, korenovke, koruza). Pri izbiri njive je treba upoštevati, da ima bob rad sončno lego. Pri zgodnji setvi bob zacveti sredi maja; pri poznejših setvah pa se zaradi vročine poveča nevarnost odpadanja cvetov. Bob težko prenaša sušo, zato mu ustrezata vlažno podnebje in srednje težka strukturna tla s pH med 6,5 in 7.
Debelozrnati bob posejemo v vrste na medvrstno razdaljo 15 do 30 cm in 5 do 10 cm med semeni v vrsti, na globino 5 cm na težjih in 8 cm na lažjih tleh.
Gojenje boba je precej preprosto, vendar ga lahko ogrožajo nekatere bolezni in škodljivci, kot sta čokoladna pegavost in bobova rja. Posebno pri posevkih z zamujeno setvijo, so stebla najbolj ogrožena. Ko se na rastlini razvije pet do sedem strokov, je priporočljivo odščipniti vrhove, kar spodbuja debeljenje strokov in hitrejše zorenje zrn.
Bob kot sosedski rastlini
V preteklosti so bob pogosto sadili med krompir, saj so rastline boba zavarovale zgodnji krompir pred zmrzaljo, vetrom in ušmi. Na gredi se bob dobro razume tudi z blitvo.
Hranilna Vrednost in Zdravilne Lastnosti
Bob je izjemno hranilna stročnica, saj vsebuje veliko beljakovin in celo do 8 % vlaknin, kar je največ med vsemi stročnicami. Poleg tega se mu pripisujejo tudi nekatere zdravilne lastnosti, kot je blaženje bolečin. Čaj iz bobovih cvetov naj bi pomagal pri izločanju peska iz ledvic, priporoča pa se uživanje 2 do 3-krat dnevno.
Uporaba Bobe v Kulinariki
Bob je vsestransko uporaben v kulinariki in ga lahko vključimo v številne jedi. Domača raba sezonske zelenjave, kot je bob, je pomemben del uravnotežene prehrane, saj stročnice pogosto služijo kot odličen nadomestek mesa.
Uporaba mladih in zrelih strokov/zrn
- Mladi bob: Ko so stroki še mladi, jih lahko uživamo v strokih, podobno kot stročji fižol ali grah, in se jih pripravi na podoben način. Sveže zrnje boba je kuhano zelo hitro, v približno desetih minutah.
- Starejši bob: Ko so stroki že večje velikosti (starejši), se jih raje izlušči, saj je v strokih debelejša ovojnica, ki ščiti zrnja pred zmrzaljo. V tem primeru se največkrat uporablja samo zrnje, ki je uporabno kot sveže ali kasneje posušeno. Po okusu so zrna boba precej podobna fižolu, lupino pa se zelo enostavno odstrani.
Priprava suhega boba
Suho zrnje boba, tako kot ostale stročnice, je treba namočiti čez noč in nato kuhati precej dolgo, tudi do eno uro. Namakanje suhih stročnic pomaga zmanjšati napihovanje in skrajša čas kuhanja.
Vsestranskost boba v jedeh
Bob lahko uporabite na razne načine in z njim praktično povsod nadomestite fižol. Odlično se obnese v:
- Solatah
- Boranjah
- Rižotah
- Juhah in enolončnicah
- Omakah
- Pirejih in namazih
- Kot priloga k mesnim ali zelenjavnim jedem
Lepo se poda tudi k testeninam. Kuhane mlade stroke ali sama zrna lahko tudi popražimo in posolimo ter jih grizljamo med druženjem ob pijači. Odličen je bobov pire, ki mu dodamo malce česna in po želji še smetano ter zelišča. Zmečkanega ga lahko dodamo tudi krompirjevemu pireju ali pripravimo kot ajmoht. Kuhanega na vodi lahko zabelimo s kislo smetano in ocvirki ali samo prevreto kislo smetano.
Splošna Priprava Stročnic (Tudi Bobe)
Vse stročnice so surove strupene, tako sveže kot suhe. Izjema so sladek mlad grah in mladi stroki nekaterih drugih vrst. Suha surova stročja semena namreč vsebujejo lektine, inhibitorje encimov in druge sestavine, ki semenu omogočajo trajnost in ga branijo pred lačnimi organizmi. Da iz strupenega pridobimo vse užitno in celo več, je ključna pravilna priprava:
- Namakanje: Suha stročja zrna namočimo v vodi čez noč.
- Spiranje in kaljenje (opcijsko): Naslednji dan vodo odlijemo in stročnice speremo. Po želji jih lahko kalimo dan ali dva v pokriti posodi, pri čemer jih vsak dan zjutraj in zvečer speremo z vodo.
- Kuhanje: Nato jih skuhamo v sveži vodi. Čas kuhanja je odvisen od vrste stročnice in se giblje od četrt ure do ene ure, pri bobu pa za suho zrnje tudi do ene ure.
Recepti z Bobom
1. Bobov Pire s Kozjim Sirom in Koprom
Sestavine:
- 2 litra vode
- 1 žlica soli
- Bob (svež ali namočen suh)
- Česen
- Koper
- Olivno olje
- Limonina lupinica in sok
- Voda (za miksanje)
- Nadrobljen kozji sir
- Sol in poper po okusu
Priprava:
- V večjem loncu zavremo 2 litra vode, dodamo 1 žlico soli in bob. Bob kuhamo na zmerni temperaturi 15 minut (za svežega). Kuhan bob odcedimo in ga za kratek čas potopimo v skledo z zelo mrzlo vodo, da ustavimo kuhanje, nato pa ga ponovno odcedimo.
- Česen olupimo in drobno nasekljamo. Koper operemo, otresemo in večino ga drobno nasekljamo. Enak vejico prihranimo za okrasitev pomake.
- V majhni ponvi na srednji temperaturi segrejemo žlico olivnega olja. Dodamo sesekljan česen in ga med mešanjem zelo na hitro popražimo. Česen ne sme porjaveti, saj bi zagrenil.
- Odcejen bob stresemo v multipraktik, dodamo pražen česen z olivnim oljem, limonino lupinico in sok ter vodo. Miksamo, dokler ne dobimo gladkega pireja. Med mešanjem dodamo še preostalo olje.
- Zelenjavno zmes preložimo v skledo. Dodamo nadrobljen kozji sir, nasekljan koper, sol in poper ter dobro premešamo.
2. Kremna Juha iz Mladega Boba
Ta kremna juha iz mladega boba je pripravljena precej hitro in enostavno, za lepšo barvo pa poskrbita korenček in rdeča čebula.
Sestavine:
- Olivno olje
- Nasekljana čebula in česen
- Narezan korenček na kolobarje
- Mlad bob
- Približno 7 dcl vrele vode
- Sol in poper po okusu
Priprava:
- V kozici na olivnem olju na srednji temperaturi prepražimo nasekljano čebulo in česen.
- Dodamo narezan korenček na kolobarje in ga na hitro prepražimo.
- Dodamo še bob in zalijemo s približno 7 dcl vrele vode. Kuhamo na srednji jakosti 10 minut, da juhica počasi vre.
- Za okrasitev iz juhice vzamemo kakšno zrnje boba, nato pa juho s paličnim mešalnikom zmiksamo do gladke konsistence. Če vam je ljubša bolj groba konsistenca, je ne miksajte do gladkega.
- Juho solimo in rahlo popramo ter še enkrat zavremo.
Bob v Zgodovini in Kulturi
Bob je bil skozi zgodovino ne le pomembno živilo, temveč tudi predmet različnih verovanj in tradicij. Kljub temu da so ga redno vključevali v svoje jedilnike, pa so ga v številnih kulturah povezovali s smrtjo. V Starem Egiptu so se bojda celo ogibali njegovemu gojenju. Stari Grki naj bi verjeli, da se v bobu zadržujejo duše umrlih, čeprav se je kasneje izkazalo, da so jih morda le narobe razumeli, saj sta v grščini besedi za dušo in veter imeli enak izvor.
O njegovi pomembnosti in razširjenosti v preteklosti danes pričajo tudi številni reki in pregovori, kot so: "reči bobu bob", "iti bob iz kropa pobirat", "bob v steno metati", "bob v cvet, lakota v svet" in "boba se najej in gora se te bo bala." Ti izrazi odražajo vpetost boba v vsakdanje življenje in prepričanja ljudi.
Stročnice kot Strateška Hrana in Shranjevanje
V svetu prehrane so stročnice, in zlasti bob, vedno igrale ključno vlogo, še posebej v kontekstu samooskrbe, neodvisnosti in rezervne hrane. Preden so se razširile druge stročnice, predvsem fižol, sta bila bob in grah temeljni evropski "založni" stročnici, saj so ju sušili in sta bili po trdoti podobni soji.
Danes je obilje suhega stročjega zrnja neizmerno. Lahko ga pridelamo ali kupimo sami, v primernem prostoru oziroma posodah pa ga lahko hranimo zelo dolgo ter iz njega pripravimo marsikaj okusnega in prehransko močnega. Shranjevanje stročnic v manjših in večjih kozarcih s pokrovi, podobno kot žita v žitnicah, omogoča varno zaščito pred škodljivci, kot so skladiščni molji, ki se radi naselijo v papirnatih ali bombažnih vrečkah.
To dolgotrajno ohranjanje je ključno v primeru izpada pridelka in zagotavlja stabilnost prehrane. Bob je močnejša hrana kot večina vrst kruha, kar poudarja njegovo vrednost kot zanesljivega vira prehrane.
Raznolikost sveta stročnic
Svet stročnic je izjemno raznolik in ponuja številne možnosti za kulinarično raziskovanje. Med pomembnejšimi vrstami, ki so na voljo tudi pri nas, so:
- Adzuki: Izvira iz vzhodne Azije, pogosto napačno imenovana "rdeča soja".
- Čičerika: Avtohtona evropska dobrina, temeljna stročnica na Bližnjem vzhodu. Odlična za juhe, mineštre in pireje.
- Leča: Skupno ime za razpolovljena suha stročja semena brez lupine. Zelo razširjena na indijski podcelini.
- Mung fižol: Izvira z Bližnjega vzhoda in je ena najenostavnejših stročnic za kaljenje. Pogosto se uporablja za kalčke.
- Soja: Vzhodnoazijska stročnica, ki je najmanj primerna za kuhanje, a odlična za predelavo v tofu, tempeh in miso.