Slovenska glasbena tradicija je bogata in raznolika, prepletena z ljudskimi pesmimi, ki so se prenašale iz roda v rod, ter z novejšimi glasbenimi deli, ki so zaznamovala različna obdobja.
Ljudske pesmi in njihovi motivi
Med najstarejše, najbolj znane in največkrat zapete otroške ljudske pesmi sodi Zvita lisička. Ta pesem je navdihnila tudi pisateljico Cvetko Bevč pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom. Pogovor o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu odpira zanimiva vprašanja o vlogi živali v otroških skladbah. Živali so namreč pogosti motivi v otroških pesmih, kar potrjuje tudi infografika, ki prikazuje razvoj otroške ljudske pesmi na Slovenskem.
Nekatere pesmi, čeprav žalostne, v ljudskem izročilu dobijo poseben pomen. Tako Vlado Kreslin o najbolj znani slovenski žalostinki pravi, da jo Prekmurci zapojejo takrat, ko so na žuru najbolj veseli. To dviga vprašanje o tem, kakšno moč imajo pesmi, ki v trenutkih največjega veselja izražajo žalost. Besedilo te pesmi skriva tudi jezikovno dilemo glede pravilnega izgovora besede, kar je potrdil tudi avtor Slovarja stare knjižne prekmurščine dr. Zanimivo je, da beseda "vejli" v prekmurščini nima pomena, obstaja pa "vejnoli".
Slovo od najboljšega prijatelja in pesem o njem
Pes je že od nekdaj veljal za človekovega najboljšega prijatelja. Njegov pomen se odraža tudi v glasbi. Po novejših ocenah naj bi na svetu živelo med 700 milijoni in milijardo psov, kar jih uvršča med najštevilčnejše plenilce na Zemlji. Pesjad je opeval že Homer v Iliadi. Odnos med psom in lastnikom je pogosta tema številnih knjig in romanov, ki stkajo vez, ki jo je težko razumeti. Naslovna pesem iz televizijske nadaljevanke iz 70. let prav tako priča o pomenu te vezi.
Slovenske glasbene legende in njihova dela
Buldožer je slovenska rockovska skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je pustila pomemben pečat na jugoslovanski glasbeni sceni s svojimi koncerti po vsej državi.
Instrumentalna narodnozabavna polka Na Golici, posneta leta 1954, je postala ena najprepoznavnejših polk in največkrat predvajana instrumentalna skladba na svetu. Zgodba o njenem nastanku je legendarna: Slavko Avsenik naj bi dobil idejo za melodijo med nočno izmeno v tovarni Tonosa v Ljubljani, ko je delal na pletilnem stroju.
Lipa zelenela je je slovenska ponarodela pesem, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, glasbo pa je ustvaril Davorin Jenko, avtor glasbe za slovensko himno "Naprej zastava slave". Pesem, nastala sredi 19. stoletja, se še danes poje v najtežjih trenutkih, tako ob nacionalnih preizkušnjah kot v osebnem življenju. Skladba ima transcendentno sporočilo in je ena najpogosteje zapetih pogrebnih pesmi, kar odpira vprašanje o njenih muzikoloških ali besedilnih značilnostih, ki botrujejo temu dejstvu.
Moja dežela je jingle skladba, ki je postala del osrednjega televizijskega oglasa iz kampanje »Slovenija, moja dežela« leta 1986. Napev v izvedbi Ota Pestnerja in v spremljavi ženskega vokalnega ansambla Strune je ostal v spominu mnogih.
Skladba Slovenec sem je bila kmalu po nastanku, oktobra leta 1882, proglašena za narodno himno. Bogato ustvarjalno pot slovenskega skladatelja in zdravnika Gustava Ipavca, ki je v slogu glasbene romantike komponiral zborovske in solistične pesmi, bo predstavljena v infografiki in časovnem traku. Ipavec je bil v svojem času eden najbolj priljubljenih slovenskih skladateljev, nekateri pa ga imenujejo kar "hit maker stare dobe".
Besedilo slovite popevke vsebuje citate iz klasične slovenske poezije. Verz "samo milijon nas je" je prvi zapisal Karel Destovnik Kajuh, medtem ko Agropop nadaljuje bolj vedro. Prvi verzi pesmi parafrazirajo Župančičevo Dumo ali celo Šalamunovo Dumo 64.
Pesmi o Ljubljani in raznolikosti
Prestolnica Slovenije, Ljubljana, je navdihnila številne popevke, kot so Ljubljančanke, Bela Ljubljana, Šuštarski most in celo Lublana je bulana. V zlatih časih slovenske popevke je obstajal celo natečaj za najboljšo pesem o Ljubljani. Avtorica besedila Svetlana Makarovič je besedilo skladbe V Ljubljano napisala na hitro, med vožnjo z avtobusom, a se je kljub temu "prijelo".
Razlike nas določajo in delajo življenje zabavno, kot pravi tudi slovita Privškova popevka, ki obstaja v dveh različicah besedila. O resnici o uspešni zvezi, povzeti v navihanem Ježkovem besedilu, bo tekla beseda pri partnerski terapevtki.
Božične pesmi in ljubezenske himne
Oddaja osvetli zgodovinski in glasbeni vidik najbolj znane in priljubljene slovenske božične pesmi, Glej zvezdice božje, ki jo je uglasbil Leopold Belar. Najbolj znana in priljubljena božična pesem na svetu, Sveta noč, je nastala leta 1816 v Oberndorfu pri Salzburgu in je prevedena v več kot 300 jezikov. Tudi v sodobni pop kulturi ima božična glasba posebno mesto. Belarjevo melodiko označujejo kot tekočo, naravno in lahko dojemljivo.
Leta 1957 je pesem Ne čakaj na maj v istoimenskem filmu Františka Čapa prvič zapela Olga Bedjanič. Danes naslov pesmi poznajo vsi; obnese se kot ljubezenski nasvet, shujševalni napotek ali celo marketinški slogan.
Pesmi o svobodi in uživanju v naravi
Ni bolj svobodnega občutka, kot če pohajamo po planinah in ohranjamo dobro voljo. Kekčeva pesem je naslovna skladba filma Srečno, Kekec iz leta 1963. Kekec ima dve pesmi, v obeh pa opeva dobro voljo: v prvi pravi, da je dobra volja najboljša, v drugi pa se odpravi, da jo zaseje med ljudi. Glasbo za Kekčevo pesem je napisal skladatelj Marjan Vodopivec. Filmsko izvedbo je leta 1963 zapel kantavtor Martin Lumbar.
Filmska glasba in hipijevska generacija
Na obali Portoroža se bomo posvetili uspešnicam iz osemdesetih, natančneje filmski glasbi v najstniškem filmu Poletje v školjki. Besedilo pesmi v pop pesniškem jeziku mojstrsko ubesedi vedrino poletnega dne in počitniške ljubezni. Glasbo je napisal skladatelj Jani Golob, ki ga odlikuje absoluten posluh. Strokovnjak za filmsko glasbo bo opisal načine skladanja in razvoja filmske glasbe ter osvetlil, kako ta vpliva na uspeh filma.
Pisalo se je leto 1976, ko so tedanji "otroci cvetja" izbirali "med resnicami sveta". Pogovor s predstavnikom generacije, ki je šla za soncem, bo analiziral besedilo pesmi in hipijevske poti, ki so v tistih letih vodile iz Slovenije proti soncu.
Vojaške pesmi in moč noči
Prvi prizori oddaje se bodo pričeli z razgledom s Križne gore nad Colom, ki je navdahnila avtorja besedila Leva Svetka-Zorina februarja leta 1944. Pesem je leta 1968 uglasbil in priredil skladatelj Rado Simoniti za proslavo ob 25. obletnici splošne primorske vstaje. Za refren je uporabil melodijo refrena pesmi Bazovica skladatelja Frana Edvarda Venturinija.
V oddaji se bomo sprehodili skozi glasbeno pot Janeza Bončine in se vprašali, kakšno moč ima noč. Skladba Ta noč je moja je izšla leta 1983 na albumu Ob šanku, ki je oda žurerski sceni iz osemdesetih. Bončina, ki je napisal glasbo, jo je ustvaril z aranžerjem Gregorjem Forjaničem, besedilo pa je prispeval Branko Kastelic.
Prizorišče oddaje bo postavljeno v tiho dolino. Vprašanje ostaja, ali še poznamo take tihe doline in majhne vasice ter ali bi sploh prepoznali žvrgoljenje slavčka, če bi ga zaslišali.