Belokranjska pogača: Zgodovina in tradicija zaščitene kulinarične posebnosti

V Beli krajini domačini goste pogosto pozdravijo z belokranjsko pogačo - toplo, dišečo krušno specialiteto iz kvašenega testa, posuto s soljo in kumino, ki jo lomijo z rokami. Gre za eno najbolj prepoznavnih tradicionalnih jedi tega območja, ki ima od leta 2010 evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Belokranjska pogača ni le kruh, ampak zaščitena kulinarična dediščina s stoletno zgodovino.

Zemljevid regije Bela krajina s poudarkom na kulinarični dediščini

Zgodovina in izvor

Po besedah Metličanke Alenke Mežnaršič, na pobudo katere je jed pridobila evropsko zaščito, je belokranjska pogača v Beli krajini prisotna že stoletja. V pokrajino so jo po vsej verjetnosti prinesli Uskoki, ki so se v 15. in 16. stoletju v begu pred Turki naseljevali na tem območju, zlasti na obronkih Gorjancev. Sprva so jo pripravljali brez kvasa in jo imenovali trepač.

Skozi stoletja se je recept nekoliko spreminjal - med drugim je dobila kvas - a je njen okus še vedno najbližje sveže pečenemu kruhu. Belokranjci so tradicijo te odlične in nasitne pogače skrbno negovali iz roda v rod. V preteklosti so jo gospodinje pripravljale ob peki kruha iz ostankov testa, da so otroci lažje dočakali glavni kruh.

Značilnosti in priprava

Prava belokranjska pogača mora biti okrogle oblike, s premerom okoli 30 centimetrov. Ob robu je tanjša (1 do 2 cm), na sredini pa nekoliko debelejša (3 do 4 cm). Značilna je mreža zarez: po dolžini in širini je v testo vrezanih po sedem črt, medsebojno oddaljenih približno štiri centimetre. Površina je premazana z jajcem ter posuta z grobo soljo in kumino.

Shematski prikaz postopka rezanja mreže na testu za belokranjsko pogačo

Sestavine

  • 500 g pšenične bele moke
  • 3 dl mlačne vode
  • 15 g soli (2 kavni žlički)
  • 20 g svežega ali 7 g suhega kvasa
  • 6 g sladkorja (pol kavne žličke)
  • 1 stepeno jajce (za premaz)
  • 2 g cele kumine (ščepec)
  • 7 g grobe morske soli (ščepec)

Postopek priprave

  1. Pripravimo kvasni nastavek iz kvasa, malo moke, vode in sladkorja.
  2. Zmešamo moko, vodo in kvasni nastavek ter gnetemo približno 10 minut, da postane testo gladko in mehko.
  3. Testo pustimo vzhajati, dokler se volumen ne podvoji.
  4. Vzhajano testo stresemo na pomaščen pekač, ga ročno raztegnemo v krog premera 30 cm in oblikujemo debelino, ki se proti robu tanjša.
  5. Z nožem zarežemo mrežo do dna pekača.
  6. Testo premažemo s stepenim jajcem, posujemo s kumino in grobo soljo.
  7. Pečemo v ogreti pečici pri 200-220 °C od 20 do 25 minut.

Zaščita in nadzor kakovosti

Pomemben mejnik je predstavljalo leto 2010, ko je pogača dobila evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Ta zaščita se nanaša na recepturo, način priprave in značilne lastnosti. Pomeni tudi, da je belokranjska pogača zaščitena pred zlorabo, posnemanjem in zavajanjem.

Tisti, ki želijo pogačo tržiti, morajo pridobiti certifikat. Kakovost vsako leto preverja posebna komisija, ki jo imenuje Društvo kmečkih žena Metlika. Obstajajo tudi sodobne različice z dodatki, kot so sir, slanina ali ocvirki, vendar teh po pravilih ni mogoče imenovati belokranjska pogača.

tags: #belokranjska #pogaca #zgodovina