Evropska komisija je v Uradnem listu EU objavila uredbo o registraciji belokranjske pogače kot zajamčene tradicionalne posebnosti. Ta zaščita pomeni, da sta zaščiteni receptura in tradicionalni način priprave, medtem ko proizvodnja geografsko ni omejena. Belokranjska pogača se s to zaščito pridružuje trem slovenskim proizvodom, ki so že registrirani na evropski ravni.
Belokranjska pogača je prepoznavna belokranjska jed, ki predstavlja tradicionalno dobrodošlico. S svojim tradicionalnim načinom postrežbe, z lomljenjem z rokami, poveže vse prisotne. Gre za kulinarično specialiteto iz kvašenega testa, ki jo prepoznamo po značilni okrogli obliki, v sredini visoki 3 do 4 cm in na robu 1 do 2 cm. Premazana je s stepenim jajcem, posuta z zrni kumine in debelejšo soljo ter narezana na značilne kvadrate. Recept izvira iz Bele krajine, po kateri je jed tudi dobila ime, prinesli pa naj bi ga Uskoki v 15. in 16. stoletju, ko so bežali pred Turki in se naselili na obronkih Gorjancev.
Sheme kakovosti in zaščita pridelkov
Sheme kakovosti so namenjene kmetijskim pridelkom in živilom s posebnimi lastnostmi, ki so lahko posledica geografskega območja pridelave, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov, ali pa presegajo predpisano kakovost glede varstva zdravja, dobrega počutja živali ali zaščite okolja.
Evropske sheme kakovosti omogočajo zaščito imen kmetijskih pridelkov in živil, ki se delijo na:
- Zaščitena označba porekla (ZOP): Pridelki in živila so tesno povezani z območjem, katerega ime nosijo. Vsi postopki pridelave in predelave potekajo na predpisanem geografskem območju.
- Zaščitena geografska označba (ZGO): Poudarja povezavo med pridelkom ali živilom in določenim geografskim območjem, kjer se opravlja vsaj eno od faz proizvodnje.
- Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP): Ta označba zagotavlja, da je izdelek tradicionalen, bodisi glede sestave, načina pridelave ali predelave.
Kmetijski pridelki in živila s temi označbami se imenujejo zaščiteni kmetijski pridelki in živila. Nacionalne sheme kakovosti, kot je na primer Izbrana kakovost Slovenija, veljajo samo na območju Slovenije in so predpisane z Zakonom o kmetijstvu.
Belokranjska pogača kot zajamčena tradicionalna posebnost
Belokranjska pogača je po idrijskih žlikrofih, prekmurski gibanici in ekstra deviškem oljčnem olju Slovenske Istre postala četrti slovenski proizvod, zaščiten na ravni EU. Status zajamčene tradicionalne posebnosti je dosegla zaradi svoje popolnoma samosvoje recepture.
Osnova pogače je narejena iz pšenične bele moke, mlačne vode in kvasnega nastavka. Po tem, ko je testo vzhajano, ga ročno raztegnejo v okroglo obliko s premerom približno 30 cm in debelino, ki se proti robu zmanjšuje. Na vrhu je pogača premazana s stepenim jajcem, posuta s kumino in debelo zrnato soljo, ter okrašena s značilno mrežo zarez, razporejenih v kvadrate. Po tradiciji se pogača postreže še topla, jedci pa si jo sproti lomijo z rokami po zarezah.
Zgodovina in izvor
Po okusu in aromi belokranjska pogača najbolj spominja na sveže pečen beli kruh. Po vsej verjetnosti so jo k nam prinesli Uskoki, ko so se v 15. in 16. stoletju v begu pred Turki naselili na više ležečih krajih na pobočjih Gorjancev. Kasneje so se posamezniki preselili v dolino in s sabo prinesli znanje o peki te pogače. Belokranjci so tradicijo te odlične in nasitne pogače skrbno negovali iz roda v rod.
Nadzor kakovosti in tradicija
V širši regiji se sicer pečejo podobne pogače z različnimi dodatki, kot so mak, sezam, sir ali slanina, vendar te niso prave belokranjske pogače. Da bi zagotovili ustreznost pogač tako tradiciji kot zahtevam moderne kulinarike, se vsako leto opravi skrbna kontrola kakovosti. Na ocenjevanju, kjer se preverjajo vsi elementi priprave, sodelujejo notranji presojevalci, ki jih imenuje Društvo kmečkih žena Metlika v soglasju z belokranjskimi občinami. Certificirani proizvajalci morajo za ohranitev certifikata vsako leto zbrati določeno število točk.
Največji izraz in priznanje belokranjska pogača doživi vsak tretji konec tedna v maju, ko jo članice Društva kmečkih žena Metlika pečejo ves dan na Vinski vigredi, metliškem prazniku vina in kulinarike.
Recept za belokranjsko pogačo
Za pripravo prave belokranjske pogače po potrjeni specifikaciji, ki jo je potrdilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, potrebujete naslednje sestavine:
- 50 dag mehke bele moke
- 3 dl mlačne vode
- 2 kavni žlički soli
- 20 g kvasa
- 1 celo jajce za premaz
- ½ žličke sladkorja
- ščepec grobe soli za posip
- 1 ščepec kumine za posip
Postopek priprave
- Priprava kvasnega nastavka: Zdrobljen kvas zmešajte s tremi žličkami bele moke, pol decilitra mlačne vode in pol žličke sladkorja. Mešanico pustite vzhajati, da se volumen poveča za več kot dvakrat.
- Priprava zmesi: Iz bele moke, mlačne vode, soli in pripravljenega kvasnega nastavka pripravite zmes. Testo gnetite 8 do 10 minut, da postane gladko in ne preveč trdo, ter se ne prijema rok.
- Vzhajanje testa: Testo pokrijte in pustite vzhajati v posodi, dokler se njegov volumen ne podvoji.
- Oblikovanje pogače: Vzhajano testo streste na pomaščen pekač, ga z rokama raztegnite v okroglo obliko s premerom približno 30 cm in ga potlačite do debeline 1 do 2 cm, tako da se proti robu debelina zmanjšuje. Rob pogače mora biti nižji od sredine.
- Premaz, posip in rezanje: Po raztegnjenem testu zarežite poševne črte s približno 4 cm medsebojno razdaljo, ki segajo do dna pekača. Testo nato premažite s stepenim jajcem, v katerega ste dodali ščepec zrn kumine.
- Posip: Po premazanem testu enakomerno posujte ščepec grobe morske soli.
- Pečenje: Pripravljeno belokranjsko pogačo pecite v predhodno ogreti pečici pri 200-220 °C približno 20 do 25 minut. Temperatura in čas pečenja se lahko prilagodita vrsti pečice.
Značilnosti pečene pogače
Pečena belokranjska pogača mora biti svetlo rjavo zapečena, s skorjo enakomerne barve in hrustljavo, brez mehurjev. Sredica mora biti enakomerno porozna, brez grudic soli ali moke, in ne sme biti sprijemljiva. Višina v sredini mora biti 3 do 4 cm, ob robu pa 1 do 2 cm. Enakomerno mora biti posuta s kumino in soljo ter dišati po sveže pečenem kruhu.
Ocvirkove pogače
Druge zaščitene slovenske dobrote
Poleg belokranjske pogače je Evropska komisija zaščitila še več kot 20 slovenskih pridelkov, živil in jedi, ki dokazujejo kulinarično izvirnost Slovenije. Med njimi so:
- Med: Kočevski gozdni med in Kraški med.
- Siri: Mohant, Tolminc in Bovški sir.
- Mesni izdelki: Kraški pršut, Kranjska klobasa, Prleška tunka, Zgornjesavinjski želodec, Kraški zašink, Kraška panceta in Prekmurska šunka.
- Olja in zelenjava: Štajersko-prekmursko bučno olje in Ptujski luk.
- Hmelj: Savinjska dolina je ena večjih pridelovalk hmelja na svetu.
- Potica: Z različnimi nadevi, vključno z zaščitenim nadevom z orehi, rozinami in pehtranom.
Kakovost izdelkov z zaščitnimi znaki je pod strogim nadzorom neodvisnih kontrolnih organov. Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda na celotnem območju Unije zaščiteno pred potvorbami, zlorabami in posnemanjem, s čimer se potrošnike zavaruje pred morebitnim zavajanjem glede resničnega porekla proizvoda.
tags: #belokranjska #pogaca #zascitena