Reja pitovnih piščancev, splošno znanih kot brojlerji, mesni piščanci ali beli piščanci, je pomembna kmetijska panoga, ki se je razvila iz tradicionalne samooskrbe na kmečkih dvoriščih v intenzivno kooperacijsko rejo. Cilj reje je čim hitrejša in učinkovitejša proizvodnja mesa.
Značilnosti in pasme pitovnih piščancev
Brojlerji so pasme živali, ki so selekcionirane za hitro rast in učinkovito pridobivanje mesa. Niso namenjeni za nesnost jajc, kar je ključna razlika od kokoši nesnic. V Sloveniji se za intenzivno pitanje najpogosteje uporabljajo genotipi selekcijske hiše Aviagen - Ross 308 in genotip Cobb. Za manj intenzivne in domače reje se na kmečkih dvoriščih pogosto srečujejo piščanci domače selekcije Prelux Bro, ki so razviti na Biotehniški fakulteti posebej za bolj ekstenzivne reje. Čeprav se Prelux-BRO priporoča za ekstenzivne reje, so nekateri rejci z lastnim testiranjem ugotovili, da se jim bolje obnese pasma Ross 308 tudi pri pašni reji.
Pasma Ross 308
Pasma Ross 308 je sicer primerna za hlevsko rejo in je značilna za hitro rast. Nekateri rejci jo kljub temu uporabljajo tudi v pašni reji.
Pasma Prelux-BRO
Prelux-BRO je slovenska pasma, selekcionirana za bolj ekstenzivne reje.
Druge pasme in izvori
Obstajajo tudi druge pasme brojlerjev, ki izvirajo iz Severne Amerike. Zanje je značilna hitra rast, dosežejo nekaj več kot 5 kg med šestim in osmim tednom starosti. Pravijo, da ima meso teh pasem boljši okus v primerjavi z drugimi piščanci, ki se uporabljajo tako za pitanje kot za nesnost jajc. Kljub temu, da so velikanke, je njihova rast lahko počasnejša kot pri drugih pitanih pasmah. Nekatere pasme lahko celo izpolnjujejo dvojni namen, saj so v procesu rasti sposobne odložiti velika rjava jajčeca. Običajno veljajo za miroljubne ptice, ki so po naravi enostavne za ravnanje, vendar so samci lahko nekoliko agresivni. Izstopajo po odličnem okusu in gladkosti mesa. So veliki piščanci s svetlo modrimi nogami, kar jih dela drage.Obstajajo tudi pasme, ki odležejo 200 jajc letno, niso velike ptice in imajo počasno rast. Samice običajno zrastejo do 3,6 kg in imajo meso z zelo dobrim okusom in mehkobo. Najbolj značilno za te piščance je, da so zelo raznoliki s hrano, njihov razvoj izhaja iz vzreje ptice, ki se prehranjuje samo s travo.
Priprava hleva in vselitev piščancev
Pogoj za kakovostno vzrejo piščancev je ustrezno opremljen hlev. Pred vselitvijo piščancev je nujna priprava objekta, ki mora biti očiščen in dezinficiran. Nastilj se posuje po vsej površini enakomerno, pri čemer se uporabijo kakovostni materiali, kot sta žagovina ali slama, v globini vsaj 5 cm.
Temperatura in vlažnost
Objekt mora biti ogret na primerno temperaturo pred prihodom piščancev. Temperatura zraka naj bo 30 ºC pri relativni vlažnosti 60 - 70 %. Temperatura nastila pa naj bo med 28 in 30 ºC. V manjših hlevih se priporoča, da je prvi dan 35 °C, prvi teden 32 °C, drugi teden 29 °C, peti teden 20 °C. Piščanci so občutljivi na prehlad in prepih, v prehladnih prostorih nehajo priraščati. Vlažnost v hlevu ne sme biti višja kot 70 %, saj previsoka vlaga zmanjša prirast, poslabša operjenost piščancev in povečuje možnosti za pogin.
Osvetlitev
Osvetlitev v objektu mora biti najmanj 20 luksov in se meri v višini piščančjih oči. Osvetljene mora biti najmanj 80 % uporabne površine za piščance. Prvih sedem dni se priporoča 24 ur svetlobe, po sedmih dneh starosti pa je potrebno zagotoviti v 24-urnem ritmu, skupno najmanj 6 ur teme. Znotraj 6 ur teme moramo zagotoviti eno neprekinjeno obdobje teme, ki traja 4 ure in 2 uri po izboru. Zmanjševanje ur osvetlitve se izvaja postopoma.
Krmljenje in napajanje ob vselitvi
Napajalniki se namestijo na primerno višino in vzdržujejo tako, da je možnost izlitja čim manjša. Piščanci morajo imeti krmo ves čas na voljo. Ob vselitvi se krmilniki napolnijo do vrha, poleg tega se krma posuje še na poseben papir, ki stimulira piščančke k iskanju krme. Ta papir se v nekaj dneh razgradi. Pri vselitvi se priporoča napajanje s svežo, čisto in ogreto vodo na 17-18 °C. Piščanci potrebujejo stalen dostop do čiste vode, pri čemer je idealno uporabiti napajalnik, da se prepreči kontaminacija vode in utopitev majhnih piščancev.
Prehrana in krmljenje
Hranjenje je najpomembnejši del reje, saj je končni cilj, da se piščanci čim bolj zredijo in so v najboljših pogojih za uživanje. Krma za piščance običajno predstavlja 70 % stroškov proizvodnje na kmetijah, zato je prevladujoč dejavnik za rejce.
Popolne krmne mešanice
Za najhitrejšo rast se priporočajo posebne krmne mešanice s pravilnimi hranili, minerali, vitamini in aminokislinami. Te so razdeljene na:
- BR1: za piščance do 3 tedne starosti.
- BR2: za piščance od 3 do 5 tednov starosti.
- BR3: za piščance od 5 tednov starosti dalje.
V Sloveniji se piščanci (jarkice in petelinčki) pitajo skupaj. Prvih 15 dni se krmi krma BRO-STARTER, ki je peletirana in kasneje drobljena (drobljenec). Vsebuje okoli 22 - 23 % surovih beljakovin (pomembnejša je sestava aminokislin: lizin, metionin, treonin) in 3000 kcal (12,55 MJ ME) energije. Po 15 dneh starosti se začne krmiti krmo BRO-FINIŠER, ki je peletirana, vsebuje manj surovih beljakovin (19 - 20 %) in več energije (3100 - 3200 kcal ali 13,0 - 13,4 MJ ME).
Kokcidiostatiki in karenca
Obe krmi, starter in finišer, običajno vsebujeta kokcidiostatike - dodatke, ki zavirajo rast parazitov kokcidij in preprečujejo bolezen kokcidiozo. Ti dodatki imajo karenco, kar pomeni, da piščanci, ki jih uživajo, niso primerni za zakol oz. prehrano ljudi med trajanjem karence. Za zaključek pitanja se uporablja zaključna krma BRO-FINIŠER-KONČNI, ki ne vsebuje kokcidiostatikov. Dolžina karence je odvisna od vrste kokcidiostatika, trenutno je najdaljša 5 dni. Če se BRO-FINIŠER-KONČNI krmi vsaj 5 dni, je meso piščancev primerno za prehrano ljudi.
Domače krmne mešanice
Dekle skrbi za novo izvaljene piščance - zagonsko podjetje za vzrejo piščancev
Za manj intenzivne in manjše reje je primerno krmljenje z doma pripravljenimi mešanicami. Piščanci v obroku potrebujejo energijo (predvsem koruza, manj pšenica in druga žita) ter beljakovine v obliki stranskih produktov oljnic (sojinih, sončničnih, ogrščičnih tropin) ali zrnatih stročnic (soja, grah, bob, sladke lupine, vendar v omejenem obsegu zaradi snovi, ki zavirajo delovanje prebavnih encimov). Potrebujejo tudi aminokisline, minerale in vitamine.
Možno je mešanje doma pridelane ali dokupljene koruze in žit z dopolnilnimi krmnimi mešanicami (DKM), ki vsebujejo pretežno beljakovine, aminokisline in mineralno-vitaminske mešanice (MVM). Dopolnilno krmno mešanico, ki vsebuje samo minerale in vitamine ter manjkajoče aminokisline, se uporabi, če so doma na voljo vse potrebne surovine. Primer mešanice: 32 % koruze, 30 % sojinih pogač, 15 % pšenice, 10 % ovsa, 10 % graha in 3 % MVM. Oves se priporoča v obrokih z veliko energije, saj vsebuje veliko surove vlaknine, lahko prebavljiv škrob in maščobe. V začetku pitanja se meša manj žit s popolnimi mešanicami, proti koncu pitanja pa več. Za piščance se uporablja manj grobo mleta krma kot za nesnice.
Domače krmljenje lahko vključuje tudi koruzo in žita, dokupljen MVM ter beljakovine v obliki zelene krme, paše, posušenih detelj, zrezanega sena, kuhanega krompirja, sadja in zelenjave z vrta (razen rdeče pese, ki zmanjša prebavljivost ostale krme). Pri takem načinu pitanja piščanci počasneje priraščajo. Piščanci morajo imeti hrano na voljo stalno.
Pomanjkanje vitaminov in mineralov
Na kmetijskih dvoriščih se pogosto najde piščance s pomanjkanjem vitaminov in mineralov, kar je posledica slabe prehrane. Piščancu je treba zagotoviti vsaj en formuliran obrok hrane, da se izboljša njegova obramba. Piščanci potrebujejo vse vitamine razen C, ki so topni v vodi in maščobi.
Načini reje
Reja teh ptic lahko poteka tako v prostih okoljih kot v zaprtih prostorih. Na manjših kmetijah se vzreja pitovnih piščancev za meso v zadnjih letih povečuje, tako za lastno porabo kot tudi zaradi vse večjega povpraševanja med potrošniki. Za marsikatero kmetijo to predstavlja dodaten zaslužek.
Intenzivna kooperacijska reja
Gre za intenzivno pitanje piščancev, predvsem genotipa Ross 308. Največje podjetje, ki se ukvarja s kooperantsko rejo pitovnih piščancev na zahodnem delu Slovenije, je Pivka perutninarstvo d.d. Podjetje rejcem dobavi dan stare piščance in krmo ter nudi strokovno podporo (tehnologi, nutricionisti, veterinarji). Naloga rejca je skrb za piščance, ob koncu pitanja pa se piščance naloži na tovornjake in s tem je delo rejca končano.
Ekstenzivna zaprta reja
Za manj intenzivne in manjše reje se svetuje ekstenzivna zaprta reja, kjer se piščanci redijo v talni reji, v zaprtih prostorih brez ali z manjšo možnostjo izhoda v izpust. V manjših jatah se doma vzrejeni piščanci v glavnem pitajo na višjo težo, rastejo počasneje in imajo meso, ki je po mnenju večine uporabnikov okusnejše kot iz intenzivnih rej.
Pašna reja
Pri pašni reji imajo piščanci podnevi možnost izhoda na pašnik. Piščanci so v posebnih premičnih piščančnikih, ki jih varujejo pred dežjem in plenilci, ter so vsak dan na sveži zeleni travi. S tem se oni počutijo bolje, pa tudi njihov izpust zaradi gaženja ne postane blatna mlakuža. Kljub temu, da v pašni reji piščanci za rast potrebujejo nekaj več časa kot v hlevu, dosežejo živali končno velikost že po nekaj mesecih.
Primer: bio enodnevne piščance dobimo iz podjetja Lugitsch, iz sosednje Avstrije, saj v Sloveniji ni na voljo bio enodnevnih piščancev niti primerne pasme za takšno rejo. Piščance vhlevimo v hlev, segret na 32°C. Za gretje se uporablja lesna biomasa, kot grelno telo pa talno gretje, ki se je izkazalo kot najbolj učinkovito, saj ima piščanec ob stiku s toplimi tlemi občutek, da ga greje koklja. Po treh tednih, ko so piščanci operjeni in sposobni samostojne termoregulacije, jih prestavimo v mobilne hleve, kateri so locirani na bližnjih travnikih in sadovnjakih. V mobilnih hlevih imajo piščanci 24 ur na dan na voljo svež zrak.
Rast in zakol
Pitovni piščanci dosežejo zakolno težo po približno 6-8 tednih. Odvisno je od različnih dejavnikov, predvsem od količine krme - za vsak kilogram prirastka potrebuje približno 1,6 kilograma krme. Na splošno je treba počakati od 4 do 7 tednov, da dosežejo težo, kjer dobijo dovolj mesa. Zaradi dejstva, da so tako mladi v procesu usmrtitve, so ptice s prezgodnjo fizionomijo in otroškim odnosom. Nasprotno se zgodi z kokoši nesnicami, saj je njihova enoletna življenjska doba daljša od sedmih tednov piščancev.
Meso domačega piščanca bo boljšega okusa, seveda pod pogojem, da se pravilno skrbi za piščance. Ko se odločite za nakup pitovnih piščancev za svoje gospodinjstvo, se morate najprej pripraviti na njihovo vzrejo. Doma vzrejeni piščanci so okusnejši kot tisti iz intenzivnih rej.
Zdravje in dobrobit piščancev
Zaradi hitre rasti so piščanci nagnjeni k številnim boleznim, kot so malformacije, težave s srcem ali kožne lezije. Ko se piščanci izberejo in začnejo razmnoževati, genetsko nimajo dobrega razvoja svojih organov. Zato jih metode hitre rasti naredijo brez obrambe pred boleznimi, na splošno hrana, ki jo zagotavljajo, presega energijske meje, ki bi jih moral zaužiti glede na starost. Ena pogostih bolezni je akutno srčno popuščanje, ki prizadene večinoma moške. Ti brojlerji imajo lahko povečane prsi, kar bo opazil njihov vzreditelj. Toda to bi pomenilo, da se je njihovo težišče premaknilo, zaradi česar so bile njihove prsi večje, kot je navedeno v primerjavi z drugimi vrstami. Na splošno lahko hitro rastoče ptice svoje starosti začnejo kazati neaktivno vedenje, kot je sedenje ali ves čas na povodcu.
Kontaktni dermatitis
Za kontaktni dermatitis je značilno zadebelitev kože in nekroza kože, kar je odmrtje celičnega tkiva piščancev. Čeprav proces, skozi katerega gredo ti brojlerji, pogosto nasprotuje njihovemu zdravju, obstajajo metode za ohranjanje zdravih piščancev in boj proti nalezljivim povzročiteljem bolezni.
Cepljenje in preventiva
Eden od nalezljivih povzročiteljev je lahko salmonela, ki se prenaša s piščančjim jajcem. Zato je najprimernejše imeti urnik cepljenja in upoštevati vsako od kontrol. Poleg zagotavljanja zdravih ptic je pomembno biti pozoren in previden pri sekundarnih reakcijah po cepljenju.
Ekološka reja
Ekološki piščanec brojler se nanaša na vse tiste plemenske ptice, ki nimajo nobene vrste antibiotikov ali drugih kemičnih izdelkov. Na splošno so znane kot ptice proste reje, vendar za namen prihodnje porabe mesa. Za te piščance proste reje je značilna počasna rast, zaradi česar je njihova doslednost v populaciji zelo minimalna. Podaljša se na največ 81 dni starosti, da te ekološke ptice dosežejo potrebno klavno težo, sicer ne bodo uporabne za ta namen.