Rdeče ali vijolično meso belega krompirja: vzroki in pomen

Krompir je eno najljubših živil ljudi po vsem svetu, še posebej pa je priljubljen v Sloveniji, kjer si marsikdo življenja brez njega ne zna predstavljati. Je hranljivo živilo, polno vitaminov in mineralov, ki je lahko zelo zdravo, če ga pripravimo na ustrezen način. Čeprav je gojenje krompirja običajno nezahtevno, se včasih pojavijo nepričakovane spremembe, kot je spremenjena barva mesa gomoljev, na primer rdeča ali vijoličasta notranjost pri sortah, ki naj bi imele belo meso.

Zakaj krompir spremeni barvo mesa?

Mnogi se sprašujejo, zakaj ima njihov krompir vijoličasto meso, ko pa so sadili sorto z belim mesom. Glavni vzrok za takšne spremembe je odziv krompirjeve rastline na stresne razmere. Krompir je kultura, ki ne mara velike vročine in najbolje uspeva pri temperaturah okrog 20 °C.

prerezan krompir z rdečimi ali vijoličastimi madeži v mesu

Vpliv okoljskih dejavnikov in fiziološke napake

V času, ko so temperature nad 25 °C in je zelo suho, krompir preneha z rastjo in gomolji lahko že utrdijo pokožico. Ko se ohladi in se zemlja po dežju navlaži, rastline ponovno začnejo z debelitvijo gomoljev. Te stresne razmere, ki vključujejo visoke temperature, sušo in temperaturna nihanja, lahko povzročijo različne napake pri tvorbi gomoljev.

Fiziološke napake se lahko izrazijo kot rdečenje (ali vijoličasta barva) ali rjavenje mesa gomoljev. Poleg spremembe barve se lahko pojavijo tudi druge nepravilnosti, kot so:

  • Izraščanje gomoljev iz starejšega gomolja
  • Ponovna rast gomoljev v eno smer (gomolji so nepravilnih oblik)
  • Votlina v sredini gomolja
  • Steklavost gomoljev (ob prerezu trda steklasta struktura gomolja)

Nekatere sorte se na sušni stres odzovejo tudi tako, da začnejo gomolji, ki so bližje površini, po dežju ponovno odganjati kali.

Užitnost in shranjevanje krompirja s spremenjeno barvo

Vse omenjene napake gomoljev, vključno z rdečo ali vijoličasto obarvanostjo, zelo zmanjšujejo tržno vrednost krompirja. Kljub temu so gomolji zaradi teh napak še vedno užitni. Pomembno je vedeti, da so gomolji krompirja z omenjenimi napakami običajno manj obstojni, lahko hitreje potemnijo ali segnijejo, zato so najbolj primerni za čim prejšnjo porabo ali za krmo živalim.

Omeniti velja, da krompir lahko živali (prašiči, prežvekovalci) bolje energetsko izkoristijo, če gomolje pred krmljenjem skuhamo ali obdelamo s paro. Količina surovega krompirja za krmljenje je omejena.

Preventivni ukrepi za zdrav krompir

Za preprečevanje stresnih razmer, ki povzročajo spremembe v mesu krompirja, je ključnega pomena upoštevanje dobrih vrtnarskih praks:

Pravilna izbira in sajenje

  • Izbira sorte: Poznati je treba svoja tla in želeni čas zorenja krompirja. Na lahkih, plitvih, peščenih tleh, kjer so poletne suše pogoste, se priporoča saditev zgodnejših sort in sort, ki so tolerantne na sušo.
  • Temperatura tal pri sajenju: Zelo pomembno je, da ne sadite gomoljev v hladno zemljo. Za zgodnja sajenja je gomolje obvezno nakaliti, zemlja pa naj ima ob sajenju vsaj 8 °C. Hladna tla lahko povzročijo odmrtje najbolj rodnih očes, kar zmanjša pridelek in odpornost rastline.
  • Kolobarjenje: Miša Pušenjak, specialstika za zelenjadarstvo, poudarja pomen kolobarjenja, saj se bolezni in izčrpanost tal ne kopičijo. Krompir zahteva čim širši kolobar, vsaj 4-letni, še bolje pa širši.

Ustrezno gnojenje in zalivanje

  • Uravnoteženo gnojenje: Miša Pušenjak svetuje previdnost pri količini dušika, saj preveč dušika naredi posevek bolj občutljivega za bolezni in škodljivce, gomolji pa so lahko votli in razpadajo pri kuhanju. Če njivo gnojite s hlevskim gnojem, mora biti ta odležan vsaj šest mesecev in zadelan v tla jeseni.
  • Zalivanje: V času suše je pomembno, da krompir ves čas redno namakamo, s čimer mu med drugim podaljšamo tudi skladiščne sposobnosti. Praviloma zadostuje zalivanje dvakrat tedensko, razen v času hude suše. Zalivajte raje manj, a globinsko.

Zdravje tal

  • Izboljšanje tal: Zdrava zemlja pomeni zdrave rastline. Redno dodajajte kompost, uporabljajte zeleno gnojenje (npr. deteljo ali facelijo) in zastirajte tla.
  • Okopavanje in osipanje: Krompir je potrebno vsaj enkrat letno dobro okopati in osujati, torej nanj ponovno nasuti zemljo in narediti grebene. Na ta način se v globljem koreninskem sistemu razvije več gomoljev.

tags: #bel #krompir #je #vnotranjosti #rdec