Bedřich Smetana (tudi Bedřih Smetana), rojen 2. marca 1824 v Litomyšlu, takrat delu Češkega kraljestva v Avstrijskem cesarstvu (danes Litomyšl, Češka republika), in umrl 12. maja 1884 v Pragi, je bil češki skladatelj, glasbenik, učitelj in dirigent. Velja za ustanovitelja češke nacionalne glasbene šole skladateljev in je priznan kot "oče češke glasbe", ki je pionirsko razvil glasbeni slog, tesno povezan z narodnimi težnjami po kulturnem in političnem preporodu. Skupaj z Antonínom Dvořákom ga uvrščamo med "slovanske mojstre". Njegova glasba živi naprej in spomeniki Smetani zdaj krasijo ulice številnih čeških mest, po njem pa so poimenovani tudi asteroid in krater na Merkurju.
Zgodnje življenje in glasbeni začetki
Bedřich Smetana, rojen kot Friedrich Smetana, je bil osmi otrok in prvi sin pivovarja Františka Smetane in njegove tretje žene Barbore Linkové. Čeprav starši niso imeli neposredne zveze z ustvarjalnostjo, je oče, amaterski violinist, in mati, plesalka, dečka že zgodaj uvedla v glasbo. Njegova glasbena nagnjenja so bila odkrita zelo zgodaj. Pri štirih letih se je učil violine in klavirja, pri šestih letih pa je že nastopil v javnosti, 4. oktobra 1830 v Litomyšlovi Filozofski akademiji, kjer je igral klavirsko priredbo Auberjeve uverture k operi La muette de Portici. Že od malih nog je kazal izredno nadarjenost za glasbo, tako da je pri osmih letih zložil svojo prvo skladbo.
Družina Smetana, čeprav je živela v nemško govoreči državi pod Habsburško vladavino, kjer so oblasti poskušale popolnoma izkoreniniti češki jezik, je doma govorila samo češko. Leta 1831 se je družina preselila v Jindřichův Hradec na jugu Češke, kjer je Bedřich obiskoval lokalno osnovno šolo in kasneje gimnazijo. František Smetana je želel, da bi sin postal odvetnik, a Bedřich se je po končani srednji šoli upiral očetovi ambiciji in se odločno odločil za poklicno glasbeno kariero. Po končani gimnaziji v Plznu, kjer je bil v stiku s Kateřino Kolářovo, svojo bodočo ženo, se je preselil v Prago, da bi se popolnoma posvetil glasbi.
Študij in začetek kariere
V Pragi je Smetana obiskoval koncerte, opero in vojaške godbe, igral v amaterskem godalnem kvartetu in komponiral preproste skladbe. Leta 1843 se je vpisal na praški konservatorij, kjer je poglobil znanje pod vodstvom Josefa Prokscha. Med njegovimi deli iz teh let so pesmi, plesi, bagatele, impromptu in Klavirska sonata v g-molu. Že zgodaj je postal odličen pianist. Leta 1847 se je odpravil na turnejo, s katero je upal zaslužiti dovolj za samostojno življenje, vendar ni bil pretirano uspešen.
Kljub zgodnjim revolucionarnim čustvom je Smetana leta 1850 sprejel mesto dvornega pianista na Ferdinandovem dvoru v praškem gradu. Leta 1848, med praško vstajo in nemiri, ki so zajeli Evropo, je Smetana sodeloval v prodemokratičnem gibanju in napisal vrsto domoljubnih del, vključno z dvema koračnicama in "Pesmijo svobode". V tem obdobju je v njegovem srcu zagorel plamen nacionalizma, ideala, nad katerim se je navdušil z romantično gorečnostjo. Spodbujal ga je Franz Liszt, ki ga je občudoval in bil naklonjen njegovim stremljenjem. Smetana je istega leta odprl glasbeno šolo (Piano Institute) v Pragi, v kateri je skušal učencem posredovati svoje znanje in izkušnje. Sčasoma je inštitut začel cveteti in pridobivati ugled, zlasti med podporniki češkega nacionalizma.
Osebno življenje in družinske tragedije
V času relativne finančne stabilnosti se je Smetana 27. avgusta 1849 poročil s svojo ljubljeno Kateřino Kolářovo, ki je bila prav tako pianistka. Z njo je imel več otrok, med katerimi je najbolj upal, da bo njegova najstarejša hči Friederika (Bedřiška) šla po njegovih stopinjah, saj je že od malih nog kazala zanimanje za glasbo. Žal je družino doletela velika žalost: trije od štirih otrok so umrli. Julija 1854 je umrla njegova druga hči Gabriela za tuberkulozo, leto kasneje pa štiriletna Bedřiška za škrlatinko. Smetana je svojo izgubo zelo težko prenesel in v spomin na Bedřiško zložil Klavirski trio v g-molu, svojo prvo mojstrovino daljše oblike. Premiera Tria je sprva doživela fiasko, saj nenavadne melodije in svobodna zgradba niso pritegnile občinstva, a se je to kasneje spremenilo. Trpljenje se je nadaljevalo, saj je junija 1856 umrla tudi četrta hči Kateřina. Leta 1857 je umrl njegov oče František. Zdravje Kateřine se je postopoma slabšalo zaradi tuberkuloze in umrla je 19. aprila 1859 v Dresdnu med potjo domov. Po postavitvi hčerke Žofie k njeni materi se je Smetana ponovno poročil z Barboro (Bettino) Ferdinandiová 10. julija 1860.
Obdobje v Göteborgu in vrnitev v Prago
Leta 1856 je Bedřich Smetana sprejel povabilo v Göteborg na Švedsko, kjer je delal kot dirigent, glasbenik v komorni zasedbi in učitelj. Tam je ostal pet let, dirigiral koncerte tamkajšnje filharmonije in izvajal dela Mendelssohna, Liszta in Wagnerja. V tem obdobju je napisal prva pomembna orkestralna dela, med drugim simfonično pesnitev Richard III. Kljub uspehom v Švedski ga je vlekel domov, saj se mu je Göteborg zdel provincialen. Leta 1861 se je po oslabitvi Habsburškega cesarstva in bolj liberalnem političnem ozračju dokončno vrnil v Prago, kjer je videl priložnosti za razvoj češkega nacionalizma in kulture.
Češka nacionalna opera in velika dela
Po vrnitvi v Prago se je Smetana posvetil glasbenemu življenju mesta, predvsem kot borec za nov žanr - češko opero. Leta 1861 je bilo napovedano odprtje Začasnega gledališča, ki je bil namenjen češki operi, in Smetana je to videl kot priložnost za pisanje in uprizarjanje oper, ki bi odražale češki nacionalni značaj. Čeprav sprva ni dobil mesta dirigenta zaradi nasprotovanja konservativne frakcije, ki ga je imela za "nevarnega modernista" zaradi njegovih progresivnih idej Liszta in Wagnerja, je leta 1866 postal glavni dirigent gledališča.
Njegova prva opera, Brandenburžani na Češkem (Braniboři v Čechách), napisana leta 1864, je bila prvič uprizorjena leta 1866 in doživela velik uspeh. Opera se navdihuje pri zgodovinskih dogodkih, povezanih z vdori iz severne Nemčije. Že isto leto ji je sledila druga opera, Prodana nevesta (Prodaná nevěsta), komična opera v treh dejanjih, ki je postala utelešenje boemsko-češke slikovitosti s svojo nenavadno mešanico podob, subtilnega realizma, teatralne pompoznosti in plesnih zvokov. S to mojstrovino, v katero je skladatelj položil češko dušo, je Smetana utrdil svoj sloves izrazito češkega skladatelja in osvojila je svet. Kasnejše opere, kot so Dalibor (1868) in Libuše (1881), niso ponovile uspeha Prodane neveste, so pa bile kljub temu pomembne. Libuše, poimenovana po legendarni figuri, je bila namenjena praznovanju načrtovane, a nikoli uresničene, kronacije cesarja Franca Jožefa kot kralja Češke.
Prodaná nevěsta - upoutávka
Bolezen, gluha ustvarjalnost in smrt
Leta 1874 je Smetani zaradi sifilisa začelo pešati zdravje, verjetno je trpel za hudim tinitusom. Posledično se je moral odreči dirigentskemu mestu v praški operi. Konec leta 1874, v svojih zgodnjih 50-ih, je popolnoma oglušel, vendar ga to ni ustavilo. Osvobojen gledaliških obveznosti in povezanih polemik, je začel obdobje intenzivnega komponiranja, ki je trajalo skoraj do konca njegovega življenja. V svojem obupu je iskal zatočišče v glasbi, ki je postala njegov akustični jezik in močan način izražanja. Med letoma 1874 in 1879 je ustvaril veličasten ciklus šestih simfoničnih pesnitev s skupnim naslovom Má vlast (Moja domovina). Ta cikel, koncipiran na skladateljev lasten program, slavi češko zgodovino, mitologijo in kraje, zlasti s skladbo Vltava (Moldau), ki je nedvomno njegovo najbolj znano delo in danes velja za temelj češke kulture. Čeprav v ciklu ni pravih ljudskih melodij, je čutiti njihov vpliv na skladateljev navdih. Med dela iz tega obdobja spadata tudi godalni kvartet Z mého života (Iz mojega življenja), ki velja za eno njegovih najboljših del, in opera Hubička (Poljub), uspešno uprizorjena leta 1876, ter Čertova stěna (Hudičev zid), izvedena leta 1882.
Kljub ustvarjalni plodnosti so se Smetanove duševne bolezni stopnjevale. Leta 1883 je bil zaradi dolgotrajne depresije nameščen v psihiatrično bolnišnico v Pragi. Umrl je 12. maja 1884, le štiri dni po izjemno uspešni izvedbi njegove simfonije Višegrad v Parizu, katerega uspeha pa ni mogel več doživeti. "Smrt ga je tedaj rešila duševne muke," je zapisal časopis Slovan.
Smetanova zapuščina in vpliv
Bedřich Smetana je cenjen kot ustanovitelj mogočnega in cvetočega kraljestva češke narodne glasbe, umetnik velikan in veliki domoljub. Njegov vpliv je bil tako velik, da so Češko v 18. stoletju imenovali "konservatorij Evrope". V času svojega življenja je bil včasih kontroverzna osebnost, saj so ga nekateri rojaki imeli za sovražnika ljudstva zaradi njegovih povezav z Richardom Wagnerjem in Franzem Lisztom. Kljub temu so bile razlike pozabljene, ko se je po zaslugi Smetanovih vizionarskih reform praška operna hiša povzpela na enako raven prepoznavnosti kot uveljavljene hiše na Dunaju ali v Berlinu.
Po Smetanovi smrti so se na številnih odrih še nadalje vrstila njegova dela. Zlasti njegova priljubljena Prodana nevesta je poleti 1893 na Dunaju doživela posebno odkritje in postala izjemno priljubljena v nemškem svetu, saj se je tamkajšnja publika "prenasitila Offenbachijad in francoske musiquette".
Smetana na Slovenskem
Potek teh dogodkov je dokončno vznemiril tudi Slovence. Smetanovi glasbi so lahko prisluhnili že po predstavitvi odlomka iz Prodane neveste maja 1868. Pomemben prelom je nastopil, ko je ljubljanska Glasbena matica konec osemdesetih let 19. stoletja začela prirejati javne koncerte. Leta 1890 je na koncertu v Ljubljani češki violinski virtuoz František Ondřiček izvedel fantazijo na motive iz Smetanove Prodane neveste. Dve leti pozneje so na koncertu Glasbene matice vojaški godbeniki 17. pešpolka zaigrali uverturo k Prodani nevesti. Novembra 1893 je gostujoči češki kvartet iz Prage predstavil Smetanov kvartet v e-molu.
V zimi 1893/94 je Prodana nevesta v celotni izvedbi končno prišla tudi na slovenski oder. To se je zgodilo le dve leti po odprtju nove slovensko-nemške stavbe zunaj mestnega središča. Premiera v Ljubljani je bila 15. februarja 1894 in je bila izjemno uspešna. Dramatično društvo, ki je organiziralo dogodek, je poskrbelo za običajno propagandno gradivo in libreto v prevodu pesnika Antona Funtka. Posebno pozornost so posvetili kostumom, ki so bili izdelani po figurinah narodnega gledališča v Pragi, s čimer so poudarili izrazito narodni značaj dela. Delo je režiral Josip Nolli, glasbeno vodstvo pa je bilo v rokah Frana Gerbiča. Ker slovensko gledališče ni imelo lastnega orkestra, je nastopila godba ljubljanskega 27. pešpolka. Večina izvajalcev glavnih vlog je bila češkega rodu, kar je pripomoglo k čustveni navezanosti na vsebino dela in uspešni izvedbi. Časopisje je predstavo označilo za "najlepšo noviteto nove sezone" in napovedi o polnem gledališču so se uresničile. Po odlično zaigrani uverturi so igralci s posebno "alegorično živo podobo" počastili skladatelja Smetano, se razvrstili okoli njegovega kipa, nato pa se je začelo prvo dejanje.
Priljubljenost Prodane neveste v Gerbič-Nollijevi postavitvi je naraščala. Leta 1894 so jo slovenski umetniki ponovili še devetkrat, leta 1895 enkrat, leta 1896 trikrat in leta 1897 še dvakrat, kar pomeni skupno 16 predstav. Ta uspeh je nedvomno navdušil Antona Foersterja, da je temeljito predelal svojo opereto Gorenjski slavček, ki ima podobno narodno vsebino. Opera Bedřicha Smetane Poljub (Hubička) je bila v Ljubljani uprizorjena marca 1905.
Poseben pomen za slovensko operno glasbo ima sezona 1903/04, ko se je v eni izmed vlog Prodane neveste pojavil mladi pevec Julij Betetto. Že kot dijak je inštruiral in pel v cerkvenih zborih. Sprva je pel sopran, nato pa je razvil prijeten bas. Jeseni 1903 je vstopil v operni zbor in že decembra dobil prvo vidnejšo vlogo, basovsko vlogo Mihe v Prodani nevesti, kjer je debitiral 29. decembra 1903. Časopis Slovenec je takrat zapisal: "V vlogi Mihe je nastopil g. Betetto sinoči prvič na gledališkem odru. Glas mu je krepak in zvočen. Nadeja se lahko lepe umetniške kariere."
Trajna slava
Danes Smetanova dela še naprej interpretirajo umetniki, vključno s predstavniki trših glasbenih slogov, kot je nemška metal skupina Accept. Njegov pomen je nedvoumen, saj so mu v številnih čeških mestih postavljeni veliki spomeniki. Leta 1926 je praški mestni svet njemu v čast odprl muzej na enem najlepših mestnih trgov - simbolično tik ob bregu reke Vltave s pogledom na praški grad, kjer so na ogled številni osebni predmeti, sodobni dokumenti in klavir. Njegova slava pa ni omejena zgolj na zemeljske uspehe; leta 1979 je bil po njem poimenovan asteroid, krater na planetu Merkur pa nosi njegovo ime od leta 1984.
Leto 2024 je ob 200. obletnici rojstva Bedřicha Smetane leto češke glasbe, ki ga med drugim praznuje festival Praška pomlad. Njegovo epohalno delo Moja domovina bodo izvedli Berlinski filharmoniki pod vodstvom šefa dirigenta Kirila Petrenka. Otvoritev letnega kulturnega in glasbenega festivala s tem ciklom je že zdavnaj postala nepreklicna tradicija.