Bazilika je ena od najplemenitejših dišavnic, ki spada v skupino ustnatic, skupaj z meto. Njene blage, a neustavljive arome ni mogoče ustrezno opisati, lahko jo samo občutimo. Včasih so jo imenovali "kraljevska začimba", njeno ime pa dejansko izhaja iz grške besede basileus, ki pomeni kralj.
Bazilika ni zgolj aromatična rastlina, ki jo uporabljamo kot dodatek k hrani, temveč tudi izjemno zdravilna rastlina, ki lahko odpravi številne težave. Čeprav jo običajno uporabljamo v majhnih količinah, vsebuje pomembne rastlinske spojine, kot so antioksidanti in eterična olja, med katerimi izstopa evgenol, ki prispeva k njenemu značilnemu vonju in ima protivnetne učinke.
Predstavitev Bazilike
Kaj je bazilika?
Bazilika sodi v družino ustnatic in je razširjena po vsej Evropi in skoraj po vsem svetu. Ta nadvse aromatična enoletna rastlina zraste od 30 do 60 cm v višino in tvori močno razvejan grmiček. Ima vejasto steblo z ovalnimi, dolgopecljatimi listi, ki so dostikrat nazobčani in so gladki ter nežni na dotik. Že ob rahlem trenju listi sprostijo močno aromo. Cvetovi bazilike so rožnate, bele ali purpurne barve in se v velikem številu razvijajo na vrhu stebla ali na stranskih poganjkih. Njeni plodovi so suhi, rdečkasti ali rjavi, jajčaste oblike, veliki od 1,5 do 2 mm in vsebujejo črno seme.
Vsa rastlina blago in zelo prijetno diši, vsebuje pa 5% čreslovine in 1,5% eteričnega olja. Okus bazilike se od sorte do sorte nekoliko razlikuje. Navadna bazilika ima sladkasto pikantno aromo, s pridihom po klinčkih in janežu, medtem ko imajo nekatere druge sorte okus bolj limonast ali celo poprast.
Izvor in Zgodovina
Bazilika spada med starejše začimbe, saj jo pridelujemo in gojimo že več kot 3000 let. Pradomovina bazilike je Indija ali tropski predeli Azije in Afrike, čeprav ni z gotovostjo ugotovljeno, od kod točno. Njeni ostanki, najdeni v egipčanskih grobnicah, segajo kar 3500 let pred našim štetjem, kar potrjuje njeno dolgoletno prisotnost.
Že v antiki in zlasti v srednjem veku so baziliko razširili po Evropi, posebno v Sredozemlje, kjer nadvse dobro uspeva. Bila je zelo priljubljena začimba že v času starih Rimljanov, cenjena tako kot začimba kot tudi kot okrasna rastlina v času vladavine Julija Cezarja. Menihi so jo v srednjo Evropo prinesli v začetku 12. stoletja.
Z baziliko so povezane tudi številne zanimivosti in verovanja. V srednjem veku so ji pripisovali čarobno moč, ljudje so jo včasih nosili s seboj v žepih in torbah, ker so verjeli, da jih polepša. Budila naj bi celo ljubezen ali sovraštvo med ljudmi. Kljub temu, da je veljala za zdravilno zelišče že v davni preteklosti, je v srednjem veku pridobila tudi slab sloves, saj so jo imeli za strupeno zelišče črne magije, ki prinaša nesrečo. Za Hindujce je bazilika sveta rastlina pod zaščito boga Višnuja, zato se v Indiji redko uporablja v kuhinji, je pa pomemben del ajurvedske medicine.
Sorte in Značilnosti
Poznamo najmanj 60 gojenih sort bazilike, ki se med seboj razlikujejo po videzu, velikosti in aromi. Poleg običajne zelene bazilike obstajajo tudi rdečolista bazilika, orjaška širokolista bazilika iz daljnega vzhoda, ki jo uporabljajo tudi kot zelenjavo, ter majhna mediteranska bazilika z drobnimi cvetovi, ki je še posebno dišeča. Sorte se razlikujejo po velikosti listov, od povsem drobnih do zelo velikih in skodranih, ter po barvi, od različnih odtenkov zelene do vijoličaste s škrlatnim pridihom. Zaradi zelo različnega videza listov baziliko včasih težko spoznamo, najbolj prepoznaven pa je njen vonj.
Bazilika ima v osnovi prijeten, svež, sladkast in nekoliko pikanten vonj, ki mu je glede na sorto dodana poprasta, limonasta, janeževa, cimetova ali katera druga nota.
Gojenje in Shranjevanje Bazilike
Nasveti za Gojenje
Gojenje bazilike ni težko, vendar je treba upoštevati njene šibkosti. Uspeva na sončnih vrtovih, zato se je treba izogibati vetra in predvsem mraza. Že temperatura pod 5 stopinjami Celzija ji po daljšem času škoduje, slane pa sploh ne prenese, saj ji listi odpadejo in steblo postane črno. Ker je bazilika zelo občutljiva na nizke temperature, zelo redko uspeva kot samonikla rastlina.
Sadike bazilike lahko kupimo v vrtnarijah ali supermarketih, kjer jih pogosto prodajajo v šopih v lončkih. Te lahko nato prenesemo na vrt, v korita ali cvetlične lončke. Druga možnost je, da baziliko že marca ali aprila posejemo v toplo gredo ali korito na oknu in kasneje, ko mine nevarnost zmrzali, presadimo na prosto v pognojeno, vlažno zemljo. Suša ji škoduje, zato potrebuje redno zalivanje, vendar vedno na sončni legi. Pomlad je pravi čas, da na teraso, balkon ali okno postavite baziliko, saj bo cvetlični lonček z grmičkom poskrbel, da bo okolica vse poletje omamno dišala.
Nabiranje in Ohranjanje Arome
Posamezne liste začnemo trgati takoj, ko so dovolj veliki. Najmočnejšo aromo ima rastlina tik pred in med cvetenjem. Da se rastlina razrašča in ustvarja manj cvetov ter da listi ohranijo največ aromatičnih in zdravilnih učinkovin, je priporočljivo obtrgavati vršičke. Sveža bazilika vsebuje obilo eteričnih olj, ki se s sušenjem precej izgubijo, zato je bazilika najbolj okusna sveža, suha pa izgubi nekaj arome.
Za shranjevanje bazilike je na voljo več metod:
- Sušenje: Če jo sušimo, zvežemo vejice in jih obesimo v senco. Priporočamo, da baziliko sušite v snopičih v temnem in zračnem prostoru, posušeno pa shranjujete v nepredušno zaprti embalaži, saj boste tako preprečili izhlapevanje eteričnih olj.
- Zamrzovanje: Primernejše je zamrzovanje - liste najprej blanširamo, potem jih zberemo v vrečkah ali pa jih zavijemo v folijo ter vložimo v zamrzovalnik. Sveži listi imajo največ eteričnih olj in spojin, sicer pa so odlični tudi zamrznjeni.
- Shranjevanje v olju: Italijani baziliko hranijo tudi tako, da liste vložijo v kozarec, posolijo in prelijejo z olivnim oljem. Kozarec nato spravijo v hladilnik.
Uporaba Bazilike
V Kulinariki
Bazilika je nepogrešljiva sestavina v številnih kuhinjah, še posebej pa je cenjena v grški, italijanski in francoski kuhinji. Sicer pa nobena pomembna kuhinja ne shaja brez nje, uporabljajo pa jo tudi drugje v Sredozemlju in v Aziji, kjer so različne sorte tajske bazilike pogoste v jedeh iz jugovzhodne Azije, kot so kariji in pekoče-kisle juhe. Bazilika se odlično ujema tudi z drugimi zelišči, kot so rožmarin, origano, timijan, peteršilj, koriander, drobnjak, meta in citronska melisa, ter s česnom.
Z aromatičnimi listi bazilike lahko odlično začinimo najrazličnejše jedi. Dodajamo jo stročnicam, prikuham, pečenkam, kuhanim in pečenim ribam, zelenjavnim juham, zeliščnim omakam, vloženim kumaricam, solatam, omletam, koktajlom, testeninam in mesu. Nepogrešljiva je predvsem v sredozemski kuhinji, kjer je navadno spremljevalka paradižnika, saj se sveža bazilika odlično poda k paradižniku, paradižnikovemu soku in jedem iz surove zelenjave. Z njo bomo izboljšali okus piščanca, masla, morskih sadežev, jagnjetine in svežega sira. Uporabna je celo v sladicah in pri sladoledu.
Posebej je znana in priljubljena v:
- Omaki pesto genovese: Klasična omaka, narejena iz sveže bazilike, pinjol, parmezana, česna in olivnega olja.
- Vietnamski kuhinji: Iz orjaške, širokoliste bazilike pripravljamo solate, še posebno okusna in slavna je vietnamska juha, v kateri prevladuje bazilika.
- Italijanskih klasikah: Popolnoma bistvena v jedeh, kot sta pica Margherita in solata Caprese.
Kombinacijo zelene in rdeče bazilike uporabljamo za garniranje jedi, saj bazilika ni le dišeča začimba, temveč tudi aromatičen “dekor”. Baziliko dodajajo tudi nekaterim zeliščnim likerjem.
How to Make Pesto - Martha Stewart's Cooking School
Nasveti za uporabo bazilike v kuhinji
Pri uporabi bazilike v kulinariki bodite pozorni na nekaj posebnosti. Sredozemska bazilika je temperamentna diva: njen okus je zelo nežen in se med kuhanjem zlahka izniči. Zato je najbolje, da baziliko čim manj segrevate in jo hrani dodate tik pred serviranjem. Kuhanim jedem dodamo svežo baziliko šele ob koncu kuhanja, da ohrani čim več arome in da jed pravilno zadiši. Liste bazilike je priporočljivo osmukati s prsti namesto, da bi jih sesekljali z nožem, saj boste tako ohranili okus in preprečili, da hitro potemni pri rezu.
V Kozmetiki
Bazilika najde svoje mesto tudi v kozmetiki. Liste bazilike ali njen izvleček uporabljamo za nego oslabele, izsušene in zategnjene kože. Kot sestavino jo najdemo tudi v številnih izdelkih za nego las. Eden takšnih je naravni šampon, ki je primeren za naravno nego las in ohranjanje naravnega ravnovesja lasišča. Je izjemno blago sredstvo za umivanje las naravnega izvora, narejeno iz koruznega in kokosovega olja z dodatkom organsko pridelanih eteričnih olj, in preprečuje številne težave lasišča, kot so prhljaj, srbečica in vnetja.
V Aromaterapiji
Eterično olje bazilike se pogosto uporablja v aromaterapiji, v difuzorju, za masažo (vedno razredčeno) ali v inhalacijah. V aromaterapiji velja za pomirjevalno rastlino, ki pomaga pri notranjem nemiru, razdražljivosti in utrujenosti.
Zdravilni Učinki Bazilike
Bazilika ni le aromatičen dodatek k jedem, ampak tudi rastlina z bogato paleto terapevtskih lastnosti, ki jih je moč pripisati predvsem bogati vsebnosti spojin, s katerimi se ponaša. Njeno delovanje sega mnogo dlje, saj vsebuje posebne spojine, ki se "dotaknejo" delovanja vseh naših notranjih sistemov, ki vsak dan skrbijo za naše notranje ravnovesje, pretočnost in dobro počutje.
Bazilika v telesu deluje protivnetno, pomirjujoče in čistilno, hkrati pa ta čudežna začimba vsebuje magnezij, kalcij, vitamin K, betakaroten in vitamine skupine B ter široko paleto antioksidantov. Načinov uživanja bazilike, za zajem vseh njenih terapevtskih in zdravstvenih koristi, je več, s svojimi lastnostmi pa krepi "most" med okusom, vonjem in učinki izven kuhinje.
Splošne Koristi
- Bogata z antioksidanti: Bazilika je bogata z antioksidanti, kot so flavonoidi in polifenoli, ki pomagajo zaščititi telo pred poškodbami prostih radikalov. Zmanjšujejo oksidativni stres, ki je povezan s staranjem in razvojem kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, rak in diabetes. Fitonutrienti in antioksidanti v listkih bazilike varujejo celice DNA pred poškodbami, ki so najpogosteje posledica delovanja UV-žarkov.
- Protivnetne lastnosti: Bazilika ima močne protivnetne lastnosti, ki pomagajo zmanjševati vnetja v telesu. Eterična olja, kot so eugenol, linalool in citronelol, delujejo kot naravne protivnetne učinkovine. To je še posebej koristno pri boleznih, kot so artritis, vnetne črevesne bolezni in alergije.
- Krepitev imunskega sistema: Vitamin C in drugi antioksidanti, ki jih najdemo v baziliki, igrajo pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema.
- Antibakterijsko in antiseptično delovanje: Snovi v baziliki delujejo antibakterijsko in antiseptično, zato je lahko v pomoč tudi pri zdravljenju različnih vnetij, kot so vnetje ušes ali vnetje mehurja.
Podpora Prebavi
Bazilika že stoletja velja za “prebavno zelišče”, saj nežno spodbuja izločanje prebavnih sokov in pomaga, kadar je naš prebavni sistem upočasnjen, občutljiv ali prenapet. Je najbolj znana po svojem blagodejnem delovanju ob različnih prebavnih težavah. Spodbuja izločanje prebavnih encimov in pomaga izboljšati prebavo, kar lahko pomaga pri lajšanju prebavnih težav, kot so napihnjenost, krči in zgaga. Njene eterične spojine pomagajo sproščati krče v prebavnem traktu, zmanjšujejo vetrove, napihnjenost in občutek teže po obroku. Grenčine in eterična olja bazilike lajšajo napenjanje, vetrove in občutek teže po obroku. Zato je priporočljiva za ljudi, ki jih pestijo želodčne in prebavne težave, saj preprečuje napenjanje, kar je še posebej koristno pri uživanju stročnic.
Delovanje na Dihala
S svojo aromatično močjo bazilika podpira tudi zgornja dihala, saj eterična olja, kot sta linalol in evgenol, blagodejno vplivajo na sproščanje sluzi v nosu, lažje dihanje in pomirjanje vnetih sluznic. Lahko blažijo vnetja sluznic ter olajšajo dihanje ob prehladu ali zamašenem nosu. Mešanica, pripravljena iz listkov bazilike, ingverja in medu, je izvrstno zdravilo za zdravljenje različnih bolezni dihal, med drugim astme in bronhitisa, saj spodbuja izločanje sluzi in omogoča normalno dihanje. V ljudski medicini bazilika velja za odlično zdravilo zoper astmo, pljučna obolenja in tuberkulozo. Pomaga tudi pri izločanju sekretov iz bronhijev ter zdravi kašelj in škodo, ki jo na pljučih pustijo prehlad, pljučne bolezni in kajenje.
Vpliv na Živčni Sistem in Razpoloženje
Bazilika ima adaptogene lastnosti, kar pomeni, da pomaga telesu prilagoditi se na stres in izboljšati splošno odpornost na stresne dejavnike. Lahko pomaga pomiriti živčni sistem, zmanjšati anksioznost in izboljšati razpoloženje. V aromaterapiji velja za pomirjevalno rastlino, ki pomaga pri notranjem nemiru, razdražljivosti in utrujenosti. Podpira tudi hormonsko ravnovesje, zmanjšuje učinke stresa na telo in pomaga ženskam pri menstrualnem nelagodju ali čustvenih nihanjih. Žvečenje 12 listkov bazilike dnevno je zaradi aromatičnih in antioksidativnih snovi mogoče zmanjšati napetost ter si zagotoviti sprostitev. Bazilikin čaj si lahko pripravijo ljudje, ki imajo težave z blagimi depresijami in nervozami, pa tudi vsi, ki se hitro vznemirijo in razdražijo.
Druge Zdravstvene Prednosti
- Zdravje srca in ožilja: Antioksidanti v kombinaciji z betakarotenom in magnezijem so izjemno koristni za zdravje srca in ožilja, saj znižujejo količino holesterola v krvi in manjšajo verjetnost srčne kapi. Sveta bazilika denimo naj bi zelo blagodejno delovala na jetra in uravnavala krvni sladkor.
- Izboljšuje delovanje ledvic: Snovi v baziliki so odlične za zdravje ledvic in varujejo pred ledvičnimi kamni. Ljudska medicina jo uporablja proti vnetjem ledvic in za lajšanje uriniranja.
- Zdravje ustne votline in zob: Z žvečenjem listkov bazilike je mogoče pozdraviti afte in druga vnetja v ustni votlini, ublažiti bolečine, premagati okužbo, pospeševati celjenje in odpravljati zadah. Antibakterijske sestavine v baziliki pomagajo tudi pri preprečevanju težav s krvavenjem dlesni, slabim zadahom in kariesom.
- Zdravje oči: Bazilika vsebuje veliko vitamina A, zato pozitivno vpliva na zdravje oči, varuje jih pred boleznimi in ščiti pred poškodbami vida.
- Blaži slabost: Kadar vas sili na bruhanje, zmešajte nekaj kapljic soka bazilike z medom in naribanim ingverjem. Kombinacija bo ublažila neprijetne občutke v želodcu.
- Pomoč pri glavobolih in povišani temperaturi: Z baziliko zdravimo tudi glavobole in znižujemo povišano telesno temperaturo, saj njene antibakterijske snovi pomagajo pri zniževanju povišane telesne temperature in blaženju vnetij.
- Blaži posledice pikov žuželk: Zmečkajte listke bazilike in jih položite na mesto vboda. Hitro bodo ublažili bolečino in zmanjšali oteklino.
- Pomoč pri opuščanju kajenja: Žvečenje listkov bazilike blaži željo po cigaretah in je lahko zaveznik vseh, ki nameravajo opustiti kajenje.
- Potencialna zaščita pred rakom: Antioksidanti lahko ščitijo celo pred rakavimi obolenji, saj antikancerogene snovi v baziliki zaviralno vplivajo na maligna obolenja, zlasti v ustni votlini.
- Izboljšanje kognitivnih funkcij: Snovi v baziliki lahko izboljšujejo tudi kognitivne funkcije in pripomorejo k boljši osredotočenosti.
- Pomlajevanje kože: Sveta bazilika naj bi celo pomlajevala kožo.
Priprava Čaja in Obkladkov
- Čaj iz bazilike: Čaj iz bazilike pripravimo iz svežih ali posušenih listov tako, da 1 do 2 čajni žlički prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo 5 do 10 minut. Čaj lahko pijemo po obroku za podporo prebavi, ob napetosti ali kot večerni ritual sprostitve. Za znižanje povišane telesne temperature in zmanjšanje draženja v grlu ali kašlja, ga pijte večkrat na dan. Z mlačno vodo, v kateri ste namakali baziliko, lahko tudi grgrate za lajšanje vnetega grla in izpirate ustno votlino pri aftah.
- Poparek za obkladke: Iz bazilike lahko pripravimo tudi poparek za obkladke, ki se nanašajo na kožo pri razdraženosti, pordelosti ali kot pomoč pri pikih insektov. Liste lahko tudi zmečkamo in neposredno nanesemo na kožo za blažitev srbečice.