Avgust na vrtu ni le čas spravila, temveč tudi mesec, ko načrtujemo in izvajamo številne setve in sajenja za pozno poletni, jesenski in zimski pridelek. Posebno pozornost namenjamo endiviji, zelju in radiču, ki jih lahko uspešno gojimo tudi v tem delu sezone.
Priprava tal in splošne smernice za avgustovsko sajenje
Vrtne gredice pripravimo brez prekopavanja. V primeru, da so tla zbita zaradi padavin, jih ponovno rahljamo z Ruskimi vilami Premium. Tako bo v tleh idealno razmerje zraka, vode in trdnih delcev. Vse to pa odlično vpliva na ukoreninjanje sadik in kalitev semena. Suha in zbita tla se težje drobijo v drobno grudičasto strukturo. Z Ruskimi vilami Premium jih najlažje obdelamo, če jih dan pred obdelavo zalijemo z 10 litri vode na 1 m². Pred tem tla okopljemo z Nihajno motiko Pepa, da voda ne odteče po površini tal. Za boljšo kalitev semena in ukoreninjenje sadik je treba tla pripraviti v drobno grudičasto strukturo. To najlažje delamo takrat, ko je zemlja primerno vlažna in se lepo drobi.
V primeru vročega poletja je treba avgustovske setve senčiti. V vročem in sušnem poletju počakamo na padavine in pričnemo s setvami. Za sajenje uporabite sadike, ki imajo poleg dobrih korenin, tudi vsaj 4, še bolje okrog 6 listov. Sadike s koreninsko grudo naj postanejo redni pripomoček ob poletnih sajenjih, saj je takrat skoraj normalno, da so tla bolj ali manj izsušena oziroma imajo nižje zaloge talne vlage. Samo presajena sadika, ki ima koreninsko grudo, bo v takšnih pogojih dobro in lepo rasla.
Saditev endivije v avgustu
Endivija je enoletnica, ki jo gojimo zaradi listov. Čeprav so jo poznali že stari Grki in Rimljani, pa so jo šele v 16. stoletju pričeli ločevati od solate. Je sorodnica radiča in cikorije in tudi vsebuje enake zdravilne učinkovine kot cikorija, le da jih je v njej bistveno manj. Endivija vsebuje več mineralov in vitaminov, kot solata in jo uživamo predvsem presno. Je izmed vseh solatnic najbolj občutljiva na zbito zemljo.
Izbira sorte endivije
Na splošno delimo sorte endivije na dve skupini: kodrolistne z ozkimi in skodranimi zunanjimi listi ter eskarjolne, ki imajo široke in neskodrane liste. Obstajajo tudi sorte, ki so po obliki med obema skupinama. Po obliki listov ločimo različne tipe endivije:
- Navadna endivija ali tip eskariol (Cichorium endivia var. latifolia) ima podolgovate in rahlo nazobčane liste.
- Kodrolistna endivija (Cichorium endivia var. crispum) ima liste močno narezane, nacerfrane.
Nekatere sorte endivije imajo samobelilno sposobnost, druge pa je potrebno dodatno beliti. To je najpogosteje odvisno od načina rasti (skledasta ali kopasta rast). S beljenjem povečamo okusnost listov, listi so bolj nežni, mehkejši in precej krhki, a zmanjša se delež grenkih snovi (intibin) ter vsebnost zdravilnih učinkovin v endiviji, kar ni najbolje za skrb in prehrano s temi, za človekovo zdravje zelo pomembnimi snovmi. Neobeljeni zeleni listi namreč vsebujejo intibin, ki daje listom grenak okus.
Za pozno pridelavo je primerna predvsem sorta eskariol zelena, medtem ko sta eskariol zelena in dečja glava za zgodnejšo jesensko pridelavo, malan pa je bolj univerzalna sorta. Še vedno prevladuje in je tudi dovolj zanimiva in dobra endivija sorte eskariol rumena ali zelena. Če želite bolj sodobno sorto, ki jo uporabljajo tržni pridelovalci, lahko izberete sorto 'Nuance' ali 'Eros'. Za sadike endivije priporočamo tudi sorte Natacha, Eros, Sardana in Silva.
Vzgoja in presajanje endivije v avgustu
Endivijo sejemo neposredno na gredo ali jo vzgojimo iz sadik. Ker imamo poleti grede precej bolj zasedene kot pomladi, je vzgoja sadik endivije še toliko bolj smiselna, da ne čakamo na kalitev semena na gredi v vrhuncu sezone. Vzgoja sadik endivije poteka po enakem postopku kot vzgoja sadik solate. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti klični listi (v roku od 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni fazi že užitna.
Presajanje sadik na prosto poteka v sredini julija, drugič pa v začetku avgusta. Do sredine meseca avgusta še vedno presajamo sadike endivije in radiča. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, kar poleti traja med 25 in 30 dni, so dovolj velike, da jih presadimo na prosto. Sadike potisnemo v zemljo 30 do 40 cm narazen, štiri decimetre naj bo tudi prostora med vrsticami. Rastline bodo zaradi zračnosti manj napadale plesni. Sadike posadimo na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem.
Uporabimo tudi tehniko, ki zmanjša šok presajanja v vročih dneh. Zunanje večje liste obtrgamo, pustimo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rastla. Koreninski sistem bo lažje zagotovil vlago manjši količini listov, preden se sadika popolnoma ukorenini. Male sadike presadimo na gredo še preden čisto do konca poberemo predhodno zelenjavo. Torej jih presadimo med še rastočo čebulo, ki jo bomo pobrali v tednu ali dveh. Endivijo na vrtu najbolje kombiniramo, ko jo presadimo na grede, ki jih sredi poletja že spraznimo. Najbolje za čebulo, česnom, krompirjem, rdečo peso ali grahom.
Če se odločimo za presajanje poznejših sort endivije, denimo avgusta, jo bomo lahko tam ohranili do zime. Če imamo rastlinjak, iste sadike vanj presadimo v avgustu ali opravimo še kasnejšo setev najkasneje konec septembra, da si v zimi zagotovimo nabiranje (tudi ko je zunaj sneg) vse do aprila.
Nega in oskrba endivije
Endivijo je najbolje gojiti na gredici, kjer sta prej rasla zgodnji krompir ali zgodnje zelje in smo jo zato jeseni pognojili s hlevskim gnojem ali kompostom. V tem primeru ni potrebno dodatno gnojenje. Pretirano gnojenje oz. preveč dušika je namreč glavni razlog, da začnejo rastline propadati zaradi koreninskih uši. Gredico pred sejanjem ali sajenjem sadik le prerahljamo. Pozneje, ko začne endivija že polniti listno rozeto, jo lahko dvakrat ali trikrat zalijemo s tekočim organskim gnojilom ali namočenimi koprivami. Pomembno je seveda, da vodo, v kateri so se koprive namakale tako dolgo, dokler se ni brozga nehala peniti, razredčimo v razmerju ena proti deset. Redko jo dognojujemo, če pa že, pa vsekakor izbiramo med tekočimi organskimi pripravki, algami ali drugimi naravnimi stimulatorji rasti. Pri tem seveda ne pozabimo na redno oskrbo vode, namakajmo jo zmerno in količino vode prilagodimo talnim razmeram in stadiju razvoja endivije. Zemlja mora biti zalita v globino.
Boljše od čudežnega gnojila: Naredite gnojilo iz plevela
Endivijo je potrebno redno okopavati in zalivati. Presajene sadike prvi teden zalivamo vsakodnevno, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Endivija je zelo občutljiva tudi na nihanje vlage v tleh, zato jo moramo redno in temeljito namakati. Endivija rada uide v cvet tudi zaradi neenakomerne oskrbljenosti z vodo, pa še njeni listi so trdi in pretirano grenijo. Rumenenje listnih robov je najpogosteje posledica tega, da tla niso prerahljana. Med sadikami moramo imeti dovolj prostora, da jih lahko redno okopavamo - to storimo vsaj takrat, ko bi se zemlja po padavinah zaskorjila.
Ker setve ponavadi vzniknejo v vročem poletnem vremenu, jih senčimo tako, da je tkanina vsaj 30 centimetrov od tal. Posevek senčimo vse do prvega redčenja. Ker endivija dobro prenaša nizke temperature, jo začnemo prekrivati z agrokopreno šele takrat, ko nočne temperature padejo pod nič stopinj. Če gredo pozno jeseni pokrijemo s PVC-folijo, razpeto nad loke, pa jo bomo lahko pobirali celo januarja. Vendar je smiselno le prezimljanje rastlin, ki so zdrave, brez vsakršnih poškodb, ki jih povzroča črna listna pegavost.
Spravilo endivije
Endivijo pobiramo na prostem od septembra do decembra, v rastlinjakih oz. pod vrtnim tunelom do spomladi. Pri endiviji je pridelek cela rastlina, ki jo naberemo naenkrat. Seveda lahko tudi predčasno naberemo nekaj posameznih zunanjih listov, vendar so ti trši in grenki. Prava poslastica endivije so njeni obeljeni listi, ki so bliže sredini. Če so glave prezrele, jih raje prej porabimo. Če želimo endivijo z več svetlejšimi, krhkimi in manj grenkimi listi, jo približno 7 do 10 dni pred pobiranjem pokrijemo, da jo »belimo«. Na posamezne rastline povesimo kakšne manjše posodice, krožnike, krpe.
Sveže liste endivije imajo zelo radi polži. Redno odstranjujemo odmrle starejše liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Predvsem v jesenskem času so pri zelo gosti zasaditvi ter pri vzgoji v rastlinjaku problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Ker težko zagotovimo primerno zračenje v jesensko-zimskem času, je pomembno, da endivijo nabiramo redno po celi gredi in ves čas ustvarjamo dovolj prostora med še rastočimi rastlinami.
Saditev zelja v avgustu
Tabela sejanja zelenjave po mesecih:
| ZELENJAVA | SEJANJE | PRESAJANJE |
|---|---|---|
| Cvetača | februar - april, avgust | konec marca - sredina maja, konec avgusta |
| Brokoli | februar - april, avgust | konec marca - sredina maja, konec avgusta |
| Zelje, Rdeče Zelje | februar - junij | konec marca do najkasneje sredina julija (pozne sorte), oz. sredina avgusta (zgodnje sorte) |
| Glavnati Ohrovt | februar - junij | konec marca do najkasneje sredina julija (pozne sorte) |
Vzgoja sadik za jesenski pridelek
Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko sadike uničijo že v enem dnevu. Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Posadimo jih na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi v gredo, kjer bo rastlo zelje, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile.
Avgustovsko sajenje zelja in drugih kapusnic
V mesecu avgustu lahko sadimo sadike cvetače in brokolija, ki bodo v jeseni dale dober pridelek. Priporočamo, da izberete sorte s krajšo vegetacijo. Cvetačo in brokoli lahko sadite v senco visokega fižola, ki je v poletnem času njun dober sosed. Še vedno lahko sadimo sadike cvetače in brokolija, ki bodo v jeseni dale dober pridelek. Priporočamo, da izberete sorte s krajšo vegetacijo. Med sadikami zelja izbiramo zgodnje sorte, ki jih pobiramo 70 do 80 dni po sajenju. Zagotovo boste zadovoljni s sortami Bajonet, Alfaro in Caraflex. Do sredine avgusta sadimo tudi glavnati ohrovt Famosa, ki ga pobiramo s 65 dni po presajanju. Poskrbite za sajenje cvetače, brokolija, zgodnjega zelja in glavnatega ohrovta. Prav tako priporočamo tudi sajenje kitajskega zelja. Poletne setve kitajskega zelja opravimo do sredine avgusta. V vročem poletju se bolj obrestuje sajenje sadik. Sorta Scarvita je 10 dni hitrejša in jo pobiramo 60 dni po presajanju. Na našem vrtu sadimo tudi kitajsko zelje za jesenski pridelek. V avgustu sadimo sadike brstičnega ohrovta.
Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom, ki se pretaka po rastlini. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo.
Spravilo in skladiščenje zelja
Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra. Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Jesenski pridelek zelja čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili. S tem ni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža.
Saditev radiča v avgustu
Radič izvira iz divje vrste, ki je razširjena v Evropi, severni Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Sibiriji. Je bogat z minerali in vitamini, poleg tega pa je znan še po organskih kislinah in intibinu. Uporabljamo ga lahko kot svežo solato (solatnik, siljeni, glavnati radič) ali pa kuhanega. Na voljo je praktično celo leto. Največkrat ga uporabljamo za pripravo solate, lahko pa ga uporabimo kot dodatek drugim jedem ali celo za dekoracijo jedi. Vsebuje veliko učinkovin kot so npr. vitamini, minerali, grenčine. Vsebnost učinkovin se razlikuje med sortami in je odvisna tudi od načina gojenja. Radič ureja izločanje žolča, spodbuja delovanje ledvic in jeter, poživlja krvni obtok ter pospešuje prebavo.
Vzgoja in presajanje radiča
Bolj uspešno kot sejanje je sajenje sadik z koreninsko grudo. Do sredine meseca avgusta še vedno presajamo sadike radiča. Izbiramo med slovenskimi sadikami. Radiče pobiramo slabe 3 mesece po sajenju. Za setev endivije in radiča v avgustu smo prepozni. V avgustu lahko na visoko gredo sadimo številne sadike. Če je na gredi kaj prostora posadite solato, endivijo, radič.
Če imamo rastlinjak, sadike radiča vanj presadimo v avgustu ali opravimo še kasnejšo setev najkasneje konec septembra, da si v zimi zagotovimo nabiranje (tudi ko je zunaj sneg) vse do aprila. Poznamo glavice z zeleno rumeno belo obarvanimi listi (Pan di Zucchero, milanski), potem glavice z zelenimi oz. rahlo pisanimi listi (monivip) ali rdeče obarvane glavice (anivip).
Sosednje rastline
Dobri sosedje glavnatega radiča so paradižnik, visoki fižol in korenček, med neprimerne sosede pa sodi peteršilj. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic. Pred jesenskim zeljem lahko raste grah, krompir, bob, zgodnje korenje.
Druge pomembne setve in sajenja v avgustu
Avgust je primeren za setev nizkega fižola za stročje. V avgustu še vedno sejemo nizek fižol. Lahko ga sejemo za krompirjem, ki smo ga z večine vrtov že pobrali. Priporoča se tudi setev za zgodnjim zeljem. Setev lahko opravite vse do konca meseca.
Zadnji rok za setev rdeče pese je v začetku meseca avgusta. Poletne setve rdeče pese senčimo in skrbimo, da so tla vedno dovolj vlažna. Črno redkev sejemo do sredine avgusta. Zamudniki jo sadijo iz sadik. Podzemno kolerabo sejemo do začetka avgusta. Zamudniki lahko v avgustu presajajo sadike. Za setev repe iz semena smo v avgustu že prepozni, zato jo sadimo s pomočjo sadik. Japonska redkev ali daikon, ki naredi dolge, bele korene (do 50 cm) in je bolj blaga od navadne redkvice, se sadi v avgustu.
Tudi v mesecu avgustu poskrbimo za setev in sajenje poletnih solat. Mehkolistno solato ponovno sejemo v drugi polovici avgusta. Do sredine avgusta lahko sejemo letne solate, med katerimi so zlasti priporočljive mehkolistne sorte in gentila. Konec avgusta posejemo prvi motovilec in špinačo. Motovilcu ne ugaja sončna pripeka. Motovilec lahko sejemo pod paradižnik, ki je v tem času brez listov v spodnjem delu. Tako ga listi paradižnika ščitijo in mu omogočajo optimalne pogoje za rast. Motovilec bolje kali na svetlem, zato semena ne pokrivajte z zemljo. Motovilec vedno sejemo v vrste, da si olajšamo okopavanje in pobiranje. V avgustu počakamo na ohladitve, da izboljšamo kalitev. Špinačo, ki jo bomo sejali med sredino avgusta in sredino septembra, uživamo še v tekočem letu. Blitvo ponovno sejemo avgusta in septembra, setev špinače je priporočljiva od avgusta do oktobra. Podobno kot motovilec lahko tudi špinačo in blitvo sadimo iz sadik. Proti koncu meseca ponovno pričnemo sejati rukole in azijske listnate zelenjave, takrat sejemo tudi zimski portulak. Tudi s sadikami nekaterih vrtnin se je dobro oskrbeti in jih posaditi na vrt - avgusta sadimo sadike brstičnega ohrovta.
Raštika (Brassica oleracea var. viridis) je zanimiva zelenjava, ki jo imenujemo tudi listni ohrovt ali listno zelje. V začetku meseca posejemo semena, iz katerih vzgojimo sadike, ki jih posadimo na prosto do konca poletja. Ta zelenjava vsebuje izjemno veliko mineralov, najboljša pa postane po prvi slani. Raštika se obira čez zimo, saj dobro prenaša zelo nizke temperature. Liste lahko uživamo presne ali kuhane, nekateri jih uporabljajo tudi za pripravo sarme.
Por za jesensko spravilo sadimo čim prej v avgustu. Pobiramo ga pozno jeseni in zgodaj pozimi. Vse je odvisno od sorte in časa sajenja. Sorto Columbus je primerna za spravilo slabe 3 mesece po sajenju sadik, 2 tedna kasneje pobiramo sorto Lancelot.
Čebulo majski srebrnjak, ki ga boste sejali v avgustu, bo bolje prezimil in manj uhajal v cvet kot iz čebulčka. Čebulo sejemo v sredini avgusta, v oktobru pa razsadimo sadike na stalno mesto. Tako v naslednjem letu ne bo zacvetela. Ponovno sejemo še korenček in celo peteršilj. Opazili boste, da korenje, ki ga sejemo v poletnem času, veliko bolje prezimi. Ne pozabite na jesenski pridelek nadzemne kolerabe. Nadzemna kolerabica Konan se lahko presaja na prosto še v avgustu in septembru. Pridelek pobiramo slaba 2 meseca po presajanju, vse je odvisno od vremena.
Zeleno gnojenje v avgustu
Med neprezimne rastline za zeleno gnojenje uvrščamo tudi facelijo, ki jo sejemo od začetka avgusta dalje. Ta rastlina ni v sorodu z nobeno vrtnino, zato ni treba paziti na kolobar. Ajdo v poletnem času sejemo od konca julija do začetka avgusta. Če imate težave s strunami, sejte belo gorjušico in oljno redkev v sredini avgusta. V času cvetenja pokosite še zeleno listno maso in jo vdelajte v tla. Tako bodo sokovi rastline v kombinaciji z vodo negativno vplivali na strune. Prezimne rastline za zeleno gnojenje na vrtu prezimijo. Med te rastline sodijo črna detelja, bela detelja, medena detelja, nokota, inkarnatka in lucerna. Omenjene rastline sejemo v vrt od konca junija do sredine avgusta. Na vrtu ostanejo do konca aprila. Potem jih vdelamo v tla. Na prazne grede, ki smo jim namenili počitek, lahko posejemo rastline za zeleno gnojenje (facelija, oljna redkev, gorjušica, volčji bob). Te rastline zaščitijo prst pred sončno pripeko in izsušitvijo. Rastline za zeleno gnojenje so koristne tudi zato, ker tla obogatijo z organsko maso, izboljšajo strukturo zemlje, nekatere pa hkrati preganjajo škodljivce, kot na primer facelija, ki prežene ogorčice - ti mikroskopsko majhni škodljivci poškodujejo korenine in preprečijo absorpcijo vode ter hranilnih snovi, zato rastline začnejo veneti. Okužene rastline postanejo tudi bolj dovzetne za druge bolezni.
Nega vrta in uporaba orodja v avgustu
Okopavanje sadik po sajenju je še posebno pomembno, če ne uporabljamo zastirke. Za natančno okopavanje okrog sadik uporabimo Rezalno motiko Anka. S tem orodjem boste nežno in učinkovito odstranjevali plevel med rastlinami in v gostih gredah. Med vrstami in na gredicah z več prostora uporabite Nihajno motiko Pepa, ki omogoča lahkotno okopavanje in hitro odstranjevanje plevela. Po polovičnem globokem rahljanju lahko izboljšamo strukturo z Ročno frezo Mici 12 (mala) ali Ročno frezo Mici 20 (velika). Primerna je tudi za slepo setev na prazni gredi, ki odstrani plevel v začetku kalitve. Visoka greda je tudi v avgustu žejna, zato jo dnevno namakamo. Na 1 m² porabimo 10 litrov vode na dan. Presajene sadike prvi teden zalivamo vsakodnevno, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko.