Solata: Gojenje, vrste in zdravilne lastnosti

Solata (Lactuca sativa L.) je priljubljena listnata zelenjava iz družine nebinovk (Asteraceae), znana po blagem in svežem okusu. Je enoletna rastlina, ki zraste do 30 centimetrov v višino in širino. Solato je mogoče gojiti in uživati skoraj v vseh letnih časih, saj nam ta lahko uspeva čez celotno leto.

Zgodovina in poreklo

Solata naj bi izvirala iz srednje ali južne Evrope, domnevno je nastala z mutacijami divje vrste Lactuca serriola. Prvič so jo zasadili Egipčani pred približno 2.500 leti, ki so sprva iz semen pridelovali olje in šele kasneje začeli uporabljati tudi liste. Že v starem Egiptu je veljala za pomembno vrsto sveže zelenjave. Poznali so jo tudi Grki in Rimljani, ki so gojili več različnih oblik, med katerimi so bile posebej cenjene rastline z velikimi, kodrastimi listi.

Zgodovinar Herodot je približno 400 let pr. n. št. omenjal solatni sok kot zdravilo, starogrški in perzijski zdravniki pa so zanj predvidevali, da ima pomirjevalni oziroma uspavalni učinek. Že Hipokrat je zapisal, da solata ni le povrtnina, ampak tudi zdravilna rastlina z blagim narkotičnim delovanjem. V srednjem veku so gojili predvsem solate z velikimi, ohlapno razporejenimi listi, ki niso tvorili čvrste glave, kot jo poznamo pri današnjih sortah. Danes poznamo preko sto vrst solate.

Morfologija solate

Solata razvije razmeroma močan koreninski sistem. Večina korenin sega do približno 60 cm globine, posamezne pa lahko prodrejo tudi do 1,8 m. Iz glavne korenine izraščajo številne stranske korenine, ki se najpogosteje razraščajo tik pod površino tal.

Listi se razvijajo na zelo kratkem, reduciranem steblu in tvorijo rozeto. Njihova barva je lahko zelo različna, od svetlo do temno zelene, rdeče, rjavkaste ali rumenkasto zelene. Nekatere sorte imajo lahko celo vijolično rdečkaste liste. Rdečkasti odtenki so posledica prisotnosti antocianov, ki se lahko pojavljajo v obliki peg ali pa so razporejeni po celotni listni površini. Notranji listi v glavici oziroma rozeti so običajno svetlejši od zunanjih.

Cvetno steblo je razvejano z rumenimi cvetovi, seme je drobno.

Vrste in sorte solate

Solate se razlikujejo po zunanji podobi in jih delimo na več glavnih tipov:

Glavnate solate (Lactuca sativa capitata)

Glavnate solate tvorijo liste na kratkem steblu, ki se v času zrelosti zavijejo v bolj ali manj kompaktno glavico. Oblika in kompaktnost glave sta odvisni od sorte. Delimo jih na:

• Mehkolistne maslenke (Butterhead Type): So priljubljene zaradi svojih mesnatih, mehkih in sočnih listov. So svetlo zelene barve, glave so lepe in velike z blagim in svežim okusom.
  • Majska kraljica je ena izmed vrst zelene solate iz skupine zgodnjih poletnih sort tipa maslenka.
  • Malika je srednje zgodnja sorta maslenka, odporna na visoke temperature in se lahko vzgaja celo leto. Odporna je tudi na virus solatnega mozaika in ima velike glavice (okoli 450 g).
  • Amore prav tako sodi med maslenke.
• Krhkolistne kristalke (Iceberg, Crisphead): So najbolj priljubljene. Imajo krhke liste temno zelene, srednje zelene in rumeno zelene barve z rdečkastimi robovi. Glavice so kompaktne, lahko so okrogle ali ovalne.
  • Ljubljanska ledenka je slovenska avtohtona sorta solate tipa kristalka. Je krhkolistna solata s čvrstimi rumeno zelenimi glavicami z valovitimi in nazobčanimi listi. Ima okroglo in čvrsto srednje veliko glavico ter je odporna na virus solatnega mozaika in Bremijo NL 1-16.
• Batavija: Vrsta glavnate solate, ki se po lastnostih uvršča med kristalke in maslenke. Sorta Funly je ena izmed najbolj iskanih solat tipa batavija.

Rozetaste solate (Berivke, Lactuca sativa acephala)

Te solate ne tvorijo glav, ampak izraščajo iz rozet. Listi se lahko obirajo postopoma od spodaj navzgor ali pa se pobira celo rastlino. Pridelek nabiramo prej kot pri glavnatih solatah in ga lahko imamo enakomerno skozi daljše obdobje. V primerjavi z drugimi sortami so bolj odporne na mraz in nekatere bolezni.

Rezivke (Lactuca sativa secalina)

Prav tako ne tvorijo glav, ampak odprto rozeto.

Vezivka, romanska solata ali štrucarka (Lactuca sativa longifolia)

Oblikuje podolgovato, rahlo glavo z gladkimi ali rahlo nakodranimi listi zelene do rdečkaste barve.

Gojenje solate

Solata je na videz nezahtevna, vendar za optimalno rast potrebuje določene pogoje.

Setev in pikiranje

• Čas setve: Nikoli ni prepozno za setev solate, saj lahko uspeva čez celotno leto. Na prosto jo sadimo od sredine marca do sredine septembra. Neposredno setev lahko opravimo kadarkoli od konca marca do konca avgusta. Zadnjo setev za vzgojo solate na prostem opravimo v sredini avgusta. S setvijo za vzgojo sadik začnemo v sredini februarja.
• Mikroklima: Za hitrejši začetek pomaga ogreta mikroklima. Preprosta nizka zaščita s kopreno ali tunelom dvigne temperaturo za nekaj stopinj in hkrati ublaži veter, ki hitro izsuši površino. Pri spomladanski setvi se splača izbrati sorte, ki so zanesljive v hladnejšem delu leta, kot so klasične berivke in zgodnje glavnate. Poleti pa preklopite na sorte, ki bolje prenašajo toploto in so manj nagnjene k cvetenju.
• Priprava tal: Solata ima plitev koreninski sistem in živi od zgornjega sloja zemlje. Za hitro rast potrebuje rahlo, drobno setveno posteljico, ki drži vlago in hkrati diha. Zemljo najprej plitvo zrahljajte, nato pa površino zravnajte in drobno zdrobite. Tla je potrebno obdelati na globini 20-25 cm. Idealna tla so dobro odcedna peščena in ilovnata tla z veliko hranili. Kislih tal in suše ne prenaša dobro.
• Substrat: Pomembno je, da uporabimo primeren rastni substrat, ki je namenjen vzgoji mladih rastlin iz semen in pikiranju. Substral zemlja za sejanje in pikiranje je za uporabo že pripravljen rastni substrat. Na dno posode nasujte nekaj gramoza ali glinoporja.
• Setev semen: Seme solate je drobno. Sejete ga zelo plitvo, praviloma nekaj milimetrov do največ pol centimetra, odvisno od strukture tal. V težkih tleh je še bolj plitvo. Če seme zakopljete pregloboko, bo kalitev počasna in neenakomerna. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Posodo pokrijemo s prozorno folijo ali steklom.
• Kalitev: Solata najbolje kali pri zmernih temperaturah. Seme začne kaliti pri temperaturi 4°C, idealna temperatura za kalitev je med 18 in 22 °C. V času kalitve posode ne izpostavljajte direktnemu soncu. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), je čas za pikiranje.
• Pikiranje in presajanje: Rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Sadike presajamo, ko oblikujejo od 4 do 6 listov, praviloma v vlažnem vremenu.
• Razdalje sajenja: Sadimo na sadilno razdaljo približno 20 centimetrov. Pri gostih sadilnih razdaljah za rozetaste sorte lahko glavnate tudi uspevajo, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora. Za glavnate solate namenimo več prostora, in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu.
• Zgodnje sajenje: Pri zgodnjih sajenjih posajene sadike obvezno pokrijemo s kopreno.
• Razmnoževanje iz listov ali stebla: Za razmnoževanje lahko uporabite liste ali stebla, vendar ne boste mogli ponovno vzgojiti cele glavice solate, ampak samo nekaj listov. Del stebla ali list postavite v plitvo posodo z vodo na okensko polico in menjajte vodo v posodi vsakih 1-2 dni. Kmalu boste opazili, da so začele na dnu poganjati korenine. Po 10 - 12 dneh bo solata dosegla svoj maksimum. Če jo pustite rasti še dlje, bo postala zvita in grenka.

Zalivanje in gnojenje

• Zalivanje: Solata potrebuje vlažna in humusna tla. Listi solate vsebujejo 95 % vode, zato je pomembno redno zalivanje. Pri namakanju z razpršilniki namakamo le zjutraj. Poleti solato zalivamo le zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer, ko se tla že nekoliko ohladijo. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Optimalno je zalivanje manjše količine pogosteje, predvsem v fazi kalitve in prvih listov.
• Gnojenje: Solata potrebuje hranila, vendar ne prenese pretiravanja s svežim dušikom. Preveč svežega hlevskega gnoja ali močnega dušičnega gnojila povzroči mehke liste in več bolezni, rast pa se v vročini celo upočasni. Najbolje se obnese zrel kompost, vdelan plitvo. Jeseni je zaželeno v tla dobro zaorati hlevski gnoj ali zrel kompost. Za gnojenje solate lahko uporabite Naturen BIO Performance Organics gnojilo za sadno drevje in zelenjavo.

Nega in zaščita

• Pletje: Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno.
• Škodljivci: Bolj kot bolezni, so pri solati težavni škodljivci, predvsem polži, strune in voluhar. Polži obožujejo nežno mlado zeleno solato in lahko požrešno izbrišejo vsako sled za sadikami. Proti polžem lahko solato obvarujete z Naturen bio sredstvom, ki polže privablja in jih odvrača od gojenih rastlin. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja.
• Bolezni: Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Pomembni so kolobarjenje, sterilizacija tal in odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov.
• Zastirka: Rastlin, pri katerih nabiramo sveže liste, ne zastiramo z listjem, s slamo, s travnim odkosom ali katero koli drugo nepredelano zastirko, saj liste umažemo. Bolje je presajanje sadik solat v kompostno zastirko, ki ravno tako ščiti tla.

Nabiranje in shranjevanje

Solato nabiramo 5 - 10 dni po sajenju. Solata zraste v 45 - 55 dneh. Pri rozetastih sortah (berivkah) ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Najboljša tehnika je sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov, s čimer čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Glavice naberemo šele, ko dosežejo določeno velikost in obliko. Zrelost solate ugotovite tako, da se z dlanjo dotaknete vrha glavice, odrežete pa takoj nad prvo zadebelitvijo (obročem).

Solato najpogosteje uživamo svežo. Največ hranil vsebuje sveže nabrana, zato jo je priporočljivo zaužiti čim prej po obiranju ali nakupu. Med shranjevanjem hitro izgublja na kakovosti ter vsebnosti vitaminov in mineralov. Liste pred uporabo le speremo pod tekočo vodo in jih ne namakamo. Pri pripravi ni priporočljivo odstranjevati listnih reber, saj tudi ta vsebujejo številne hranilne snovi. Solato lahko za 2 do 3 dni shranjujemo v hladnem in vlažnem prostoru pri temperaturi 0 do 6°C. V hladilnicah pri 0 do 1°C in 95% relativni zračni vlagi ostane sveža do približno 3 tedne, v kontrolirani atmosferi pa celo do 4 tedne.

Hranilna in zdravilna vrednost solate

Solata je živilo z nizko energijsko vrednostjo, saj 100 g sveže solate vsebuje le 20 kcal (84 kJ). Njeno sestavo večinoma predstavlja voda (približno 95 %), med suho snovjo pa prevladujejo ogljikovi hidrati in relativno velika vsebnost prehranske vlaknine.

Sestava in makrohranila (na 100 g surove solate - endivije)

Vir: Papuga P., Globočnik Papuga P. 2007. Hranilne vrednosti: solata endivija, surova.

Vitamini in minerali

Solata je bogat vir vitaminov A, B1, B2, B6, C, D, E, folne in nikotinske kisline ter mineralov, kot so kalij (38 %), kalcij (15 %), železo (več kot 5 %), magnezij (več kot 5 %), fosfor, žveplo in silicij (okoli 9 %). Vsebuje tudi laktucerol, manit in asparagin.

• Vitamin K: prispeva k ohranjanju kosti in strjevanju krvi.
• Folna kislina: skrbi za boljši izkoristek beljakovin in zmanjšuje tveganje za visok krvni tlak.
• Kalij: ima diuretični učinek, zmanjšuje otekanje in igra pomembno vlogo pri krčenju mišic.
• Magnezij: učinkuje na prenašanje signalov po živčevju in je potreben za prenos živčnega impulza do mišic.
• Železo: bogat vir za obnavljanje krvi, je najaktivnejši element v telesu.
• Silicij: vpliva na obnovo kože, vezivnega tkiva in las. Vsakodnevno pitje soka solate ob dodatku korenčkovega soka zagotavlja obnovo lasišča in prenehanje izpadanja las.

Bioaktivne snovi in antioksidanti

Solata je bogat vir antioksidantov, kot so antociani, klorofil, beta karoten in flavonoidi. Sorte temnejših, intenzivnejših barv (npr. endivija) vsebujejo večje količine bioaktivnih snovi. Zeaksantin v solati deluje kot antioksidant in filter premočne svetlobe v očesu, s čimer varuje pred degenerativnimi spremembami očesa (degeneracija rumene pege).

Zdravilni učinki

Solata spodbuja prebavo, delovanje jeter in zmanjšuje zakisanost telesa. Obnavlja podkožna tkiva in zmanjšuje tveganje za raka in bolezni srca in ožilja. Pomaga pri zdravljenju nevroz in depresij, blaži bolečine, pomaga pri nespečnosti, razdražljivosti in krčih. V telo prinese zadosti mineralov ob različnih shujševalnih dietah, zmanjšuje žejo, povečuje volumen blata, olajša praznjenje in gibanje črevesja, odpravlja krče pri obolenju dihal, umirja srčni utrip, krepi izločanje seča ter tako pomaga pri revmatizmu in zniževanju krvnega sladkorja, pospešuje izkašljevanje sluzi, pomaga pri delovanju jeter in ledvic. Za zdravljenje jemo solato do štirikrat dnevno, večje porcije, lahko tudi pred spanjem. Solatni sok uživamo prav tako do štirikrat dnevno.

Solatni mleček vsebuje snovi, podobne opiju, le mnogo blažje in nestrupene, zato deluje pomirjevalno. Glavne sestavine mlečka so laktucin, laktucerin in še nekatere, ki ne povzročajo zasvojenosti. Največ mlečka je v korenini, listnih rebrih in mlajših rastlinah. Grenak okus solate povzročajo spojine, ki delujejo kot obramba proti rastlinojedcem in patogenom. Ker je običajno termično ne obdelujemo, je njena zdravilnost ohranjena, če se le dovolj hitro znajde na našem jedilniku. Presna solata vsebuje malo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. V terapevtske namene so jo uporabljali celo pri odpravljanju posledic radioaktivnega sevanja.

Lastnosti živila po kitajski tradicionalni medicini

Recepti in uporaba

Solata je vsestransko živilo, ki se odlično kombinira z različno zelenjavo, omakami, začimbami in mesom. V prehrani solato uživamo svežo, v kombinaciji z drugim zdravilnimi rastlinami in zelišči, kot so česen, čebula, peteršilj, kalčki, regrat, motovilec, radič, zelje, redkvica.

Zelena solata z gorgonzolo in parmezanom

1. Zeleno solato dobro operemo in osušimo.
2. V posodico damo strt česen, kis, sok pol limone, olivno olje, gorčico, malo zmečkane gorgonzole, sol in poper, dobro premešamo in prelijemo preko solate.
3. Parmezan narežemo na zelo tanke rezine. Potresemo ga po solati. Vse skupaj dobro premešamo.

Z rukolo in paradižnikom

1. Solato očistimo, operemo, dobro odcedimo in natrgamo na manjše koščke.
2. Paradižnik operemo in narežemo na rezine, rukolo operemo.
3. Vse skupaj dobro premešamo in solimo, dodamo olivno olje in kis ter še enkrat premešamo.

S kruhovimi kockami in tuno

1. Zeleno solato operemo in narežemo ter postavimo v hladilnik.
2. Kruhove kocke pokapljamo z olivnim oljem in pečemo v ponvi, da porumenijo.
3. Češnjev paradižnik narežemo na polovičke. Tuno nadrobimo na kocke.
4. Zmešamo vse sestavine za preliv (sok limone in vode, sol, olivno olje) in jih damo v mešalnik z malo svežega timijana ali origana. Tekočo omako prelijemo po solati.
5. Po vrhu potresemo popečene kruhove kocke.

Solata z grenivko, koromačem in redkvicami

1. Z ostrim nožkom izrežemo meso iz grenivke, brez vmesne bele kožice in pešk.
2. Koromač narežemo na nekoliko debelejše rezance. Redkvice narežemo na tanka kolesca.
3. Solato natrgamo v solatno skledo. Česen stremo skupaj s četrt žličke soli. Peteršilj grobo sesekljamo. Parmezan narežemo na tanke lističe.
4. V manjši skledi razžvrkljamo kis, grenivkin sok, česnovo pasto in gorčico. Nazadnje dodamo sesekljan peteršilj in sveže mlet beli poper, po okusu pa še malo soli.
5. V skledo stresemo zeleno solato, rukolo, narezan koromač, odcejene grenivkine fileje in narezane redkvice. Prelijemo s solatnim prelivom in dobro premešamo.
6. Solato lahko ponudimo kot hladno predjed.

tags: #zelena #solata #cvet #steblo #listi

• vsestranske ponve za vsakodnevno kuhanje
• Kako pripraviti velikonočno šunko
• Pogoji sodelovanja v nagradni igri
• Zgodovina in priprava dunajskega zrezka
• Naravno barvanje las pri Živa Center