Vrtnica je na področju gojenja okrasnih rastlin v Sloveniji izjemno priljubljena in velja med ljubitelji za žlahtno rožo. Najdemo jo v mnogih slovenskih vrtovih, saj je bila nekoč skoraj obveza vsake gospodinje, da ima na vrtu tudi vrtnico.
Slovenske vrtnice in njihovi žlahtnitelji
Prešeren in Trubar - delo dr. Matjaža Kmecla
Med najbolj znanimi slovenskimi vrtnicami je vrtnica 'Prešeren', ki jo je žlahtnil dr. Matjaž Kmecl, sicer znan slovenski literarni zgodovinar. Več kot dvajset let se je ljubiteljsko, a studiozno ukvarjal s križanjem vrtnic. Vrtnico, ki mu je najbolj uspela, je leta 2008 poimenoval po Francetu Prešernu. Člani Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije so bili navdušeni, saj so Slovenci končno dobili vrtnico, ki je rezultat slovenskega dela in znanja, zato so izpeljali postopek za pridobitev mednarodne veljavne žlahtniteljske pravice.
'Prešeren' je čvrst, močan rožni grm, poleti visok okoli metra in pol. V času cvetenja se včasih skrije pod svetlo rožnatimi cvetovi. Cvetovi so krepko zgrajeni in jim dež ne škodi. Na zračnem in sončnem mestu so listi še posebej zdravi.
'Prešeren' ima tudi rožnega brata, ki se imenuje 'Trubar'; oče obeh sort je dr. Matjaž Kmecl. 'Trubar' je nižje rasti kot 'Prešeren', kar je mnogim vrtnarjem ljubše, saj mnogi ne znajo ustrezno obrezovati rožnega grma. Ima tudi bogatejši cvetni nastavek, vendar so cvetni listki nežnejši in slabše prenašajo dež. Cvetna barva se spreminja z vremenom, temperaturo in soncem, lahko je podoben 'Prešernu', drugič pa mareličen, citronast ali bel.
Mestne vrtnice: Ljubljana in Portorož
Posebej za Ljubljano je bila izbrana vrtnica, ki se imenuje po prestolnici. Mestna občina Ljubljana je belo vrtnico, ki bo nosila ime mesta, izbirala z mednarodnim natečajem leta 2015. Med več vrstami vrtnic, ki so jih poslali žlahtnitelji s cele Evrope, je bila izbrana po dveh sezonah rasti v parku Tivoli. Izbrano vrtnico je prispevalo nemško podjetje Tantau. Vrtnica Ljubljana je bele barve, raste v obliki grma, je mnogocvetna in primerna za zelene javne površine. Je zelo kakovostna vrtnica in izjemno odporna, saj brez zmrzali ohrani temno zelene liste brez bolezenskih pikic do novembra. Cvetje 'Ljubljane' je belo, a šele, ko je cvet široko odprt in ga pobeli sonce. V odpirajočem se popku ima rožnat ali mareličen nadih, ki je močnejši jeseni, ko se vreme shladi.
Svojo vrtnico ima tudi Portorož, ki je žareče rumene, sončne barve. Žlahtnitelj te vrtnice je iz nemškega podjetja Kordes. Turistično združenje Portorož si je namreč zaželelo letoviške vrtnice v barvi toplega sonca in skupaj z Občino Piran in po zaslugi predsednice Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije so jo dobili brezplačno. Vrtnica 'Portorož' je raščav rožni grm s prelepo oranžnimi mladimi cvetovi in je zgledno zdrava.
Pri okrasitvi z vrtnicami med slovenskimi mesti izstopa tudi Nova Gorica, ki ima to žlahtno rožo v mestnem grbu.
Zgodovinske vrtnice: Snežniška in Rimske Toplice
Grad Snežnik je bil od leta 1853 do 1945 v lasti saških knezov Šumburško-Valdenburških, ki so okolico gradu uredili skladno s svojim statusom, med drugim so posadili rožni vrt. Po letu 1945 je nova oblast rožni vrt zradirala in obveljajo je prepričanje, da je bila prej znana snežniška vrtnica za vedno izgubljena. Leta 2008 je oskrbnica našla grajsko vrtnico na vrtu v sosednji vasi. Brez dvoma gre za zgodovinsko belo rožo (Rosa × alba), ki se po opravljenih poizvedbah v Nemčiji ni ohranila. Najdena vrtnica je dobila ime 'Snežniška'.
Po beli snežniški roži se je začelo iskanje rdeče snežniške vrtnice, saj sta po izročilu v grajskem vrtu rasli bela in rdeča, ker sta to barvi iz grba lastnikov. Kandidatko je spet našla oskrbnica gradu, popolnoma zaraščeno z lesko, bezgom in drugim goščavjem ob stari stavbi za pristavo. Poleti leta 2017 so nabrali cepiče in vrtnico razmnožili. S pomočjo specialistov za stare vrtnice iz Nemčije so jo prepoznali kot frankfurtsko rožo - Rosa × francofurtana. Sorta je bila prvič opisana leta 1583. Zelo odporna je proti mrazu in je zgled trpežnosti - drugače tako in tako ne bi preživela. Ker te vrtnice drugod v Sloveniji niso srečali, sklepajo, da gre za rožo, ki so jo prinesli knezi Šumburško-Valdenburški. Gre za zgodovinsko vrtnico, ki cveti samo enkrat v letu, a takrat bogato in dišeče.
Zdravilišča so bila na Slovenskem od razcveta v drugi polovici 19. stoletja znana po urejenih zdraviliških parkih. Posebnost formalno zasnovanega sprehajališča pred zdraviliščem v Rimskih Toplicah so bile vrtnice na rožnih lokih in v girlandah. Zlasti girlande so bile nekaj posebnega in so bile lepo urejene še na razglednicah iz 70. let. Niti vrtnic niti girland v zdraviliškem parku ni več. Leta 2019 se je domačin iz Rimskih Toplic obrnil na Arboretum Volčji Potok s fotografijo vrtnice z nekega vrta in povprašal po sorti. Brez dvoma gre za sorto iz zdraviliškega parka, ki jo ni težko razmnožiti s potaknjenci in je na tak način našla pot na vrtove.
Arboretum Volčji Potok - center slovenskih vrtnic
Dogodki in zbirke vrtnic
Prav o žlahtnenju vrtnic in o rožni zgodovini vzhodne in srednje Evrope so govorili udeleženci štiridnevnega regionalnega kongresa Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki je potekal v Ljubljani in Arboretumu Volčji Potok od 11. do 14. junija. Kongresa se je udeležilo več kot 170 ljubiteljev in poznavalcev vrtnic iz 30 držav, ki so si v okviru kongresa poleg rožnih in drugih vrtov ogledali tudi nekatere turistične znamenitosti Slovenije. V Arboretumu, kjer je bila poleg cvetočih vrtnic na ogled razstava umetniških del z naslovom "Vrtovi in vrtnice" ter razstava z naslovom "Vrtnice, kraljevske rože", so se udeleženci kongresa mudili v torek in sredo.
V petek, 6. junija 2025, je v Arboretumu Volčji Potok potekalo dogajanje ob 22. Slovenskem dnevu vrtnic. Direktor Matjaž Mastnak, snovalec vrtničnih nasadov v Arboretumu, je poudaril pomen vrtnic: "V Arboretumu Volčji Potok vrtnice zbiramo, da bi jih ljudem pokazali. Da bi park napravili privlačnejši in bi ustvarili še en razlog, da smo kot arboretum obiskani, da so obiskovalci pri nas zadovoljni in da odidejo s prijetnimi vtisi. Naši vrtovi z vrtnicami ali z drugo besedo rožni vrtovi, so za večino mesto sprostitve in užitka za oči in dušo. Ker smo arboretum pa poudarjamo, da so naši rožni vrtovi tudi učilnica, laboratorij in študijski prostor. Tudi družba, ki se je danes tukaj zbrala, združuje ljudi, ki so z vrtnicami povezani na različne načine: bodisi kot ljubitelji, bodisi kot vrtnarji, bodisi kot prodajalci, bodisi kot predavatelji, bodisi kot študenti in še marsikaj drugega."
V Arboretumu imajo štiri zbirke vrtnic, štiri rozarije:
- Zgornji rozarij je najstarejši, saj je nastal v 60. letih in bil temeljito prenovljen prvič leta 2002 in drugič leta 2016.
- Spodnji rozarij je mnogo mlajši, nastajati je začel pred približno 15 leti. Prvič letos je bilo glavno dogajanje v spodnjem rozariju, kjer so večinoma zasajene grmaste vrtnice, ki dosežejo 3 do 4 m in so posajene na 3 ha.
- Tretji rozarij je kongresni grič, ki je spominska zasaditev za kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki je potekal leta 2016.
- Četrti rozarij je Rožni vrt papeških vrtnic.
V velik prostor spodnjega rozarija sodijo velike vrtnice, pogledi na grede in vrtnične kompozicije se obiskovalcem odkrivajo postopoma. Obiskovalci so lahko glasovali za najlepšo vrtnico, pri čemer je bil prej narejen izbor 20 najlepših za lažje glasovanje. Vrtnice so bile razporejene tako, da so vodile obiskovalce skozi vsa prizorišča spodnjega rozarija.
Predstavljene sorte v Arboretumu
Med pomembnimi sortami, ki jih predstavljajo v Arboretumu, so:
- 'Frau Eva Schubert': Popenjavka, ki jo je leta 1937 ustvaril Hugo Tepelmann. Ime ji je dal po dekliškem imenu svoje žene. Izkazala se je kot robustna, obilno cvetoča in zdrava sorta. Ljubka vrtnica, ki se lepo stara, mladi cvetki se posvetlijo in predno se usujejo, so še vedno barvno harmonični.
- 'Geschwinds Schönste': Zgodovinska vrtnica, ki jo je okoli leta 1900 vzgojil Rudolf Geschwind, veliki inovator v žlahtnenju vrtnic. Ustvaril je sorte, ki so brez težav prezimile v notranjosti Evrope. V Arboretumu Volčji Potok imajo zbirko 50 sort tega, v evropskem merilu, pomembnega žlahtnitelja.
- 'Roter Korsar': Vrtnica srednjih let, ki je zelo dobro skombinirala izjemno močno intenzivno barvo z zdravimi listi. Njena rdeča barva je magnet za oči in je vrtnica za sonce. Leta 2004 jo je vzgojil priznani nemški žlahtnitelj W. Kordes.
Sorte vrtnic in njihove značilnosti
Vrtnice so med ljudmi zelo priljubljene, saj je število različnih sort ogromno, kar pomeni, da je "toliko okusov, toliko tudi vrtnic". Vrtnice se med seboj razlikujejo po velikosti celotne rastline, po načinu razrasti, barvi, obliki in velikosti cvetov. Nekatere vrtnice cvetijo večkrat, druge le enkrat v istem letu. Pri večkrat cvetočih vrtnicah je najbolj bogato prvo cvetenje, saj vsa nadaljnja cvetenja nikoli ne dosežejo učinka prvega.
Razvrstitev vrtnic
Vrtnice so uvrščene v različne razrede:
- Rožni grmi: Zrastejo do višine dveh metrov in cvetijo v višini oči.
- Velecvetne vrtnice: Imajo velik, žlahtno oblikovan cvet. Na dolgem steblu se razvije en cvet ali do trije, največ pet cvetov.
- Mnogocvetne vrtnice: Imajo cvetove v šopih.
- Atrijske vrtnice: So pomanjšane mnogocvetne vrtnice.
- Poliante: So nizke vrtnice s preprostimi cvetovi, združenimi v velike socvetne šope.
- Pritlikave vrtnice: So močno pomanjšane mnogocvetne vrtnice.
- Prekrovnice: Prekrivajo tla in brežine, zahtevajo manj vrtnarskega dela v primerjavi z mnogocvetnimi vrtnicami in so zelo odporne proti mrazu in boleznim.
- Plezavke (ramblerji): Dosežejo višino do osem metrov tako, da se z bujnimi trnatimi rozgami oprimejo drevesnih vej ali kakšne konstrukcije (pri plezanju na hišo potrebuje vodila).
Obstajajo tudi vrtnice brez trnov oziroma bodic, kar pride na račun vsem, ki pri vrtnarskem delu ne marajo nositi rokavic. Vsaka vrtnica ima svoj vonj; nekatere imajo močan vonj, druge blagega, tretje pa ga sploh nimajo.
Gojenje in nega vrtnic
Želja vsakega vrtnarja je imeti zdravo in lepo vrtnico. Za to je pomembno, da vrtnice posadimo na zračno in svetlo mesto, najbolje takšno, ki je s soncem obsijano vsaj 8 ur na dan. Vrtnice najbolje rastejo v prezračenih ilovnatih tleh z dobro strukturo. Za dobro rast potrebujejo organsko snov, zato je treba zemlji primešati 10 do 15 odstotkov organske snovi v obliki vrtnega ali industrijskega komposta ali preležanega in preperelega hlevskega gnoja. Najboljša so nevtralna tla s pH 6,2 do 7,1. Značilno za vrtnice je, da je zemlja po desetih letih rasti na istem mestu neuporabna.
Sajenje vrtnic
Vrtnice lahko kupimo kot sadike v loncu ali kot sadike z golimi koreninami.
- Sadike v loncu: Sadimo jih skoraj ob vsakem času. Sadiko postavimo v vedro vode za največ 30 minut, da se koreninska gruda dobro napoji. Medtem izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka 40 cm in je trikrat širša od premera lonca. Korenine poskusimo raztegniti; če so zvite v klobčič in jih ne moremo raztegniti, konce zaviti korenin odrežemo z ostrim nožem ali škarjami. Na dno sadilne jame naredimo kupček zemlje, na katerega postavimo sadiko. Cepljeno mesto mora biti od 2 do 5 cm pod površino tal, ko bomo zasuli jamo.
- Sadike z golimi koreninami: Posadimo jih čim prej po nakupu, saj gole korenine ne prenašajo sonca in vetra. Najboljši čas za sajenje je konec oktobra in začetek novembra, vse dokler zemlja ne zmrzne. Izkopljemo sadilno jamo s premerom 60 cm in globino 40 cm. Dno jame razrahljamo in vsujemo kompost v obliki stožca. Poškodovane in zelo dolge korenine odrežemo z ostrim rezilom in jih razporedimo okoli stožca. Pomembno je, da konice korenin kažejo v globino. Vrtnico nato zasujemo tako, da je cepljeno mesto nekaj cm pod zemljo. Močno jo zalijemo in poganjke skrajšamo na 20 cm. Skrajšano rastlino osujemo 20 cm visoko.
Gnojenje
Prvo leto po sajenju vrtnic ne gnojimo, da se korenine bolje razrastejo. Spomladi, ko vrtnice začenjajo odganjati, jih prvič pognojimo s kompostom ali predelanim hlevskim gnojem. Drugič vrtnice pognojimo z mineralnim gnojilom v času, ko se zaključuje prvi val cvetenja. Gnojimo lahko samo do prve polovice julija, potem pa ne smemo več.
Obrezovanje in zalivanje
Spomladansko obrezovanje je osredotočeno na odstranjevanje mrtvega lesa, pozeblih poganjkov, oslabelega lesa, kjer prezimujejo glivične bolezni, ter šibkih in tankih poganjkov. Vrtnicam skrajšamo zdrava stebla tako, da na njih ostane od 3 do 5 popkov. Cvetove odstranjujemo, da se ne razvijejo bolezni (siva plesen) in da vrtnica hitreje zacveti. Odrežemo jih tik nad prvim listom, ki je sestavljen iz petih lističev. Pri šipkih odsluženih cvetov ne odstranimo, saj se bodo razvili plodovi, ki bodo krasili grm v pozno poletnem in jesenskem času. Poleti odstranjujemo divjake, ki poženejo iz zemlje, tako da jih odrežemo pri korenini, kjer odganjajo. Tla pod in okoli vrtnice morajo biti opleta in okopana, po dežju pa jih je treba razrahljati. Zalivanje ob poletni suši je zelo dobrodošlo; vrtnice močno zalijemo z desetlitrsko zalivalko in z vodo ne pršimo po listih.
Priprava na zimo
Vrtnice moramo pripraviti na zimo, kar imenujemo uzimovanje vrtnic. Uzimovanje naredimo pred prvim resnim snegom. Pred zimskim mrazom moramo zaščititi vrat vrtnice tako, da ga osujemo z zemljo. Pozimi vrtnici škodita sonce in veter. Sonce ob jasnem vremenu in odjugi daje vrtnicam lažne informacije o pomladi in brsti se lahko zbudijo sredi zime. Veter pa lahko povzroči zimsko izsušitev vrtnice.
Bolezni in škodljivci vrtnic
Vrtnice pogosto napadejo glivične bolezni in živalski škodljivci. Črna listna pegavost in pepelasta plesen sta najpogostejši glivični bolezni, ki prizadeneta liste. Tudi rja se lahko pojavi na listih in opeša rastlino. Sivo plesen vidimo najprej kot pege na cvetnih lističih, ki lahko uničijo cvetne popke še preden se odprejo.
Za boj proti boleznim je najbolje posaditi tiste sorte vrtnic, ki so nanje odporne. Vendar tudi odporne sorte lahko podležejo raznim boleznim, če nimajo primerne oskrbe. Občutljive sorte se z lahkoto okužijo z glivičnimi boleznimi, zato jim moramo za zdrav videz pomagati s škropljenjem.
Živalski škodljivci
Šipkove listne uši so najpogostejši živalski škodljivci na vrtnicah. Najraje imajo mehka tkiva vršičkov in cvetnih popkov. Kadar je na vrtnici veliko uši, jih odstranimo s prsti, če skrbimo za več vrtnic, jih odstranimo s curkom vode. Ni treba takoj uporabiti insekticidov, saj so pravilno gnojene vrtnice za uši manj privlačne.
Ostali škodljivci, ki napadejo liste in mlade poganjke, so med drugim: zlata minica, šipkova grizlica, šipkova zavrtalka, listna ovijalka, šipkov škržatec in pršica prelka (rdeči pajek). Samo pri zatiranju šipkovega škržatca uporabimo olje in poškropimo v zgodnji pomladi. To je olje, ki ga sadjarji uporabljajo pri zimskem škropljenju sadovnjakov.
Urejanje okrasnega vrta
Pri oblikovanju okrasnega vrta priporočamo strokovni pristop, torej pomoč krajinskih arhitektov pri nastanku ali preurejanju vrta. Taki vrtovi se od običajnih ljubiteljskih vrtov ločijo po jasnejši zgradbi, večji uporabnosti in lažjem vzdrževanju. Lastnikom, ki bi si radi uredili okrasni vrtiček, strokovno svetujemo, kje naj začnejo in na kaj morajo biti najbolj pozorni. Bistven je dober načrt krajinske ureditve vrta, ki je osnova za dober začetek.
Vzdrževanje in izbira rastlin
Okrasni vrt je mogoče urediti tako, da je z njim kar najmanj dela, pa je vseeno videti urejen. Večinoma tak vrt robno zasadimo, kar pomeni, da cvetlične in grmovnate zasaditve ob košnji niso moteče, saj jih s kosilnico le obidemo. Rastline zastremo z lubjem, ki zadržuje vlago in preprečuje rast plevelov. Rastline, ki dobro prenašajo sonce, so na primer sivka, hermelika, ruj, češmin, medvejka, vrtnice in okrasne trave. Tudi iglavci, kot so bori in brini, dobro prenašajo sušo in sonce. Vrtnice z okrasnimi travami in različnimi trajnicami nudijo bogato cvetočo podobo okrasnega vrta. Bistvena je prava kombinacija rastlin, substrata, gnojila in zastirke (pesek).
Okrasni vrt bogati prostor za posedanje, igro, druženje. Opazovanje rastlin je tudi del odraščanja. Priporočamo izbor rastlin, ki poudarijo letne čase. Barvno so taki ambienti najbolj zanimivi v maju, ko azaleje in rododendroni bogato cvetijo, zato priporočamo, da se ob rob grede zasadi cvetoče enoletnice, ki polepšajo ambient do jeseni. Bogato cvetenje si lahko pričaramo s pravilnim vsakoletnim dodajanjem substratov in gnojil za rododendrone.
Arboretum Volčji Potok: ponudba in storitve
V vrtnih centrih Arboretuma Volčji Potok nudijo vse, kar potrebujete za vaš vrt. Pripravili so bogato ponudbo rastlin, zemlje in gnojil, čebulic in semen, vrtnega orodja in vrtne opreme, loncev, korit in drugega vrtnega dekorja. Za kupce redno pripravljajo akcijske ponudbe rastlin, ki so vedno aktualne. Pestrost ponudbe v vrtnem centru je v veliki meri odvisna od sezone, to je časa, v katerem je neko prodajno blago aktualno.
Ponudbo rastlin v prodaji prilagajajo času primernemu za sajenje rastlin, ker želijo, da so ponujene rastline najboljše kakovosti. Tako so na primer rastline, ki se prodajajo z golimi koreninami (sadno drevje, vrtnice, listopadne rastline za žive meje), dobavljive le pozno jeseni (ko odpade listje), to je v drugi polovici oktobra in v novembru, oziroma do razprodaje zalog. Spomladi cvetoče čebulnice (tulipani, narcise, hijacinte …) so naprodaj od septembra dalje, poleti cvetoče čebulnice (lilije, dalije, kane, gladiole …), ki jih sadimo spomladi, pa od sredine februarja dalje.
Darilni boni in storitve
V Arboretumu lahko kupite darilne bone tako za nakup rastlin kot tudi za vstop v park. Darilni bon je lepo in praktično darilo, ki ga lahko podarite svojim najdražjim, prijateljem ali sodelavcem ob posebnih priložnostih.
Arboretum Volčji Potok ponuja tudi storitve, kot so obogatitev pisarn ali avle podjetja s sobnimi rastlinami, zasaditev zunanjih korit s sezonskim cvetjem ali grmovnicami, organizacija prireditev v dvoranah ali okrasitev razstavnih prostorov na sejmišču. Za krajše časovno obdobje izposojajo zunanje rastline.
Pri nakupu nad 150 € nudijo brezplačno dostavo (do 20 km v eno smer), preostali del pa se doplača po veljavnem ceniku Arboretuma Volčji Potok. Imetnikom kartice zvestega kupca veljajo popusti od 15.2.
Garancija in reklamacije
Arboretum Volčji Potok prodaja kakovostne sadike, pridelane v skladu z drevesničarskimi normativi Evropske unije. Garancijo nudijo le za sadike, ki so jih posadili vrtnarji Arboretuma Volčji Potok in jih vzdrževali eno (1) rastno sezono. Rastline so živ organizem, zato za nemoteno rast potrebujejo ustrezne pogoje. Cenjene stranke prosimo, da si rastline ob nakupu ogledajo in se o njihovih zahtevah pogovorijo s prodajalcem. Reklamacija se upošteva le ob predložitvi računa. Reklamacij za rastline, ki odmrejo zaradi mehanskih poškodb in zunanjih vplivov, kot so pozeba, žled ali zaradi neustrezne oskrbe, ne upoštevajo. Strankam svetujejo, da upoštevajo navodila, da bodo ustrezno oskrbovane rastline rasle v njihovo in zadovoljstvo Arboretuma.