Franšiza "Ameriška pita" (American Pie) je postala kulturna ikona poznih 90. let in začetka 2000. Let, ki je na svojstven način zaznamovala obdobje odraščanja. Medtem ko so filmi znani po svojem neposrednem humorju, razuzdanih prizorih in nepozabnih likih, pa "Ameriška pita" v širšem smislu vključuje tudi istoimensko kultno pesem Dona McLeana, ki ima prav tako globok pomen v ameriški kulturi.
Ameriška pita: Fenomen filmske franšize
Prva "Ameriška pita", pečena leta 1999, je takoj osvojila množice s svojim svežim pristopom k žanru najstniških erotičnih komedij. Uspeh se je nadaljeval z "Ameriško pito 2" leta 2001, ki je dokazala, da tudi "pogretje" prinaša radost, čeprav morda ne povsem enako svežo izkušnjo. Filmska franšiza, ki je skupno prinesla več kot 350 milijonov dolarjev zaslužka, je postala pravi fenomen, "Vojna zvezd" med rjuhami najstnikov in daleč najuspešnejša srednješolska franšiza vseh časov. Zgodba, ki se je začela poleti 1999, ko so štirje sošolci skušali izgubiti nedolžnost, se je razvijala skozi leta in nadaljevanja.
Ameriška pita: Poroka (American Wedding)
"Ameriška pita 3", ki so jo v Združenih državah preimenovali v "Ameriško poroko" (American Wedding), ker se glavni junak Jim (Jason Biggs) želi poročiti s svojo punco Michelle (Alyson Hannigan), je izšla leta 2003. Čeprav bi jo lahko zdelali klišeji in neizvirnost, teče kot namazana. Zgodba se vrti okoli priprav na poroko Jima in Michelle, s čimer film parodira "resni" svet odraslih in nezrele mularije. Jim, ki jo ljubi, saj je mirna, tradicionalna in željna norega seksa, se po uspešni snubitvi zave, da ga čaka še ogromno dela. Naša legendarna ekipa, ki ji tokrat manjka nekaj stalnih članov, se torej zagreto pripravlja na poroko svojega najboljšega prijatelja.
Kritika filma je izpostavila nekaj ključnih elementov:
- Stifler (Seann William Scott): S svojim pubertetniškim obnašanjem Stifler vsakogar spravi do smeha. Želi se na vsak način udeležiti poroke in zapeljati nevestino sestro (January Jones). Kljub temu, da je ena svetlejših točk zgodbe, se mu je mentalno stanje od prvega in drugega dela še poslabšalo, saj je povsem otročji.
- Jim (Jason Biggs): Še vedno žrtev najbolj krutih življenjskih preizkušenj in šal na njegov račun.
- Jimov oče Larry (Eugene Levy): Nehoteno sina še vedno spravlja v najbolj nerodne in kočljive situacije, saj razpravlja o seksu z njegovo mamo in o tem, da je ljubezen kot britje jajc.
American Wedding
Film pogosto prikazuje ameriški fetišistični odnos do poroke, kjer si Michelle želi velike sanjske poroke, da bo vsaj enkrat v življenju v središču pozornosti. Kljub temu, da so nekateri gagi ponavljanje iz prejšnjih delov, se "Ameriška pita: Poroka" še vedno prodaja, saj gre za "slovar spolnega dozorevanja", ki ga morajo prebrati tudi starši. Elegantni Eddie Kay Thomas pa na koncu tako kot vedno zapluje v objem Stiflerjeve mame Jennifer Coolidge, ki si ga tokrat privošči v kadi. In ko na koncu Stifler ves besen svojega kolega ozmerja z motherfuckerjem, se ta nasmehne in pravi: »Tako je, prav imaš.«
Kultna vloga Jennifer Coolidge kot Stiflerjeve mame
Igralka Jennifer Coolidge je vlogo Jeanine Stifler, matere glavnega junaka, spremenila v kultno ikono, ki je imela nepričakovan vpliv na njeno zasebno življenje in kariero. V filmu je igrala privlačno, samozavestno starejšo žensko, ki zapelje mlajšega Paula Fincha - prizor, ki je postal eden najbolj prepoznavnih v celotni franšizi. Jennifer Coolidge je vlogo Stiflerjeve mame v franšizi upodobila kar štirikrat.
Kasneje je igralka priznala, da je prav ta vloga močno vplivala na njeno zasebno življenje, saj ji je prinesla veliko priložnosti, vključno z več kot 200 moškimi odnosi. Čeprav ji je "Ameriška pita" prinesla svetovno prepoznavnost, je vloga prinesla tudi izzive tipiziranja v komične in lahkotne like. Šele v seriji HBO "Beli lotos" je dobila priložnost za kompleksne, dramatične vloge, kar je pomenilo nov začetek v njeni karieri.
Poroka Jasona Biggsa
Mladi igralec Jason Biggs, ki je zaslovel s filmskim prizorom, ko se "ljubi" z jabolčno pito, se je konec aprila poročil z igralko Jenny Mollen. Ceremonija je bila zelo preprosta, saj nista povabila niti članov družine niti prijateljev. Jason in Jenny sta se odločila, da se jima ne da ukvarjati z družinami in da bi bilo sicer zanju vse skupaj preveč stresno. Tako sta naredila po svoje in bila zelo sproščena in prav nič napeta, saj sta si želela zelo zasebno poroko. Par se je spoznal na skupnem snemanju filma "My Best Friend's Girl" in sta prijateljevala le devet mesecev pred poroko.
Pesem "American Pie" Dona McLeana
Izvirni rokopis slovite pesmi "American Pie" ameriškega kantavtorja Dona McLeana bo šel na dražbo ugledne avkcijske hiše Christie's v New Yorku. Pričakuje se, da bo šestnajststranski na roko pisani in tipkani osnutek besedila, ki poleg pesmi vsebuje tudi McLeanove zapiske in opombe, dosegel vrednost poldrugi milijon dolarjev.
Zgodovinski pomen in interpretacije
Skladba "American Pie" je postala uspešnica že leta 1971, ko je bila izdana, in jo predvajajo, prirejajo ter prepevajo še dandanes. Združenje ameriške diskografske industrije (RIAA) in Nacionalni urad za umetnost sta jo razglasila za "ameriško pesem stoletja".
Don McLean je eden najbolj cenjenih ameriških kantavtorjev svoje generacije. Devetinšestdesetletni pevec pravi, da se je za prodajo besedila odločil povsem spontano. Čeprav je v preteklosti že razjasnil, da na začetku "Ameriške pite" govori o rock'n'roll legendi Buddyju Hollyju, ki je tragično umrl leta 1959 v letalski nesreči skupaj z Ritchiejem Valensom in Big Bopperjem Richardsonom, o preostalem delu besedila ni nikoli preveč razpravljal, zaradi česar med ljubitelji glasbe obstaja vrsta interpretacij. Sam McLean je skrivnostno izdal novinarjem, da je "hotel ujeti ameriški rock'n'roll sen, in to še preden je bil sploh formuliran."
American Wedding
Francis Wahlgren, direktor za mednarodna tiskana dela in rokopise pri družbi Christie's, pravi, da ima "Ameriška pita pomembno vlogo v glasbeni zgodovini. Besedilo z vsemi avtorjevimi opombami ponuja izjemen vpogled v misli Dona McLeana in v pesem, ki se je dotaknila toliko ljudi." Skladba odseva družbene spremembe 60. in 70. let 20. stoletja in po svoje opisuje izgubo ameriške nedolžnosti.
Doslej je najvišjo vrednost na dražbi dosegel rokopis besedila pesmi "Like a Rolling Stone" Boba Dylana, ki je bil prodan za nekaj več kot dva milijona dolarjev in je krepko prehitel dotedanjega rekorderja - "A Day in the Life" Johna Lennona, ki so ga prodali za 1,2 milijona dolarjev.