Kompot in driska: Razjasnitev prehranskih vprašanj med prebavnimi motnjami

Driska je zelo neprijetna izkušnja in je najpogostejša prebavna motnja, zaradi katere obiščemo pomoč zdravnika in v lekarni. Zanjo je značilno pogosto odvajanje tekočega blata, večkrat na dan. Čeprav drisko lahko s pravilnim samozdravljenjem največkrat obvladamo sami, je včasih potreben obisk zdravnika. Ključnega pomena je prilagoditev prehrane in zadostno uživanje tekočin.

Razumevanje driske in njenih vzrokov

Driska, imenovana tudi diareja, pomeni hitrejše odvajanje blata skozi črevesje in tekoče blato. Ni bolezen, ampak simptom različnih motenj, ki so navadno neškodljive, včasih pa so lahko tudi resnejše. Opozarja na motnje v odvajanju hrane in odpadnih snovi skozi debelo črevo, kjer se voda praviloma absorbira skozi črevesno steno, odpadne snovi pa se izločijo v trdni obliki. Gre za obrambni mehanizem telesa, ki sklepa, da se v zaužitih živilih nahaja nekaj škodljivega za organizem, zato s hitro peristaltiko črevesja poskrbi za kar najmanjšo absorpcijo in zadrževanje blata v telesu.

Pogosti vzroki driske

• Bakterijske in virusne okužbe: Drisko najpogosteje povzročajo vnetje ali vzdraženost črevesja zaradi bakterijske ali virusne okužbe ob zaužitju zastrupljene hrane ali vode. Pri zastrupitvah s hrano gre običajno za bakterijsko drisko, ki nastane zaradi delovanja bakterijskih toksinov (strupov) ali vdora bakterij v črevesno steno. Če se toksini že nahajajo v okuženi hrani, se bolezenski znaki razvijejo že v nekaj urah po zaužitju hrane.
• Uporaba antibiotikov: Pogosto poruši ravnovesje med črevesnimi bakterijami, saj uničuje tudi koristne in za življenje potrebne bakterije.
• Potovalna driska: Pogosto nastane zaradi uživanja hrane in pijače, najpogosteje okužene z bakterijo Escherichia coli. Na območjih z neurejeno kanalizacijo in vodovodom ter nizko stopnjo osebne higiene se okužba prenaša s hrano, onesnaženo vodo in rokami. Drisko ima od 20 do 50 odstotkov potnikov, ki potujejo po svetu. Vsak tretji bolnik ima tako hude težave, da je vezan na posteljo, 40 % pa jih je prisiljenih spremeniti potek potovanja.
• Prehrana: Drisko lahko dobimo ob čezmernem uživanju sadja in zelenjave, zlasti agrumov in stročnic, ter pretiranem uživanju umetnega sladila sorbitola. Pojavi se lahko tudi kot stranski učinek zdravilnih odmerkov vitamina C in magnezija.
• Intoleranca na hrano: Osebe z laktozno intoleranco po zaužitju mlečnih izdelkov pogosto mučijo vetrovi, napenjanje in driska. Driska se lahko pojavi tudi kot simptom intolerance na hrano (nutritivna intoleranca ali zapoznele skrite alergije na hrano), kar povzroči pretiran odziv telesa na določen alergen.

Kdaj obiskati zdravnika

Dojenčki in majhni otroci so še posebej ogroženi, saj lahko dehidracija nastopi hitro. Samozdravljenje pri otrocih, dojenčkih in starejših se priporoča le en dan, nato je nujen obisk zdravnika. Odrasli ljudje lahko vztrajajo dva dni. Če simptomi ne izginejo v nekaj dneh ali se poslabšajo, je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom. Obisk zdravnika je nujen, če:

• Driska kljub samozdravljenju ne izgine v tednu dni oziroma se po dveh dneh stanje poslabša.
• Nastopi zmerna ali huda dehidracija organizma.
• Dolgotrajno bruhate.
• Drisko spremlja visoka telesna temperatura ali je krvava.
• Drisko spremljajo hude bolečine v trebuhu.
• Se pojavi akutna driska pri nosečnicah, majhnih otrocih ali bolnikih s kroničnimi boleznimi (npr. sladkorni in srčni bolniki, bolniki z zmanjšano obrambno odpornostjo).
• Se med jemanjem antibiotikov ali po njem pojavi huda driska.

Prehrana med drisko: Splošna priporočila

Ukvarjanje z drisko je lahko zelo neprijetno, vendar če veste, kaj jesti, lahko olajšate simptome in pospešite okrevanje. Medtem ko lahko nekatera živila poslabšajo drisko, lahko druga pomagajo pomiriti prebavni sistem in zagotovijo tudi potrebna hranila.

Dieta med drisko

Eno najpogostejših priporočil pri driski je dieta z ameriško kratico BRAT (banana, rice, apple sauce and toast), kar pomeni, da v času driske uživamo banane, riž, jabolčno omako in toast ali prepečenec. Ta živila so lahko prebavljiva, ne obležijo v želodcu in lahko pomagajo utrditi blato. Banane so polne kalija, ki ga lahko driska izčrpa.

Pri driskah je dolgo veljalo prepričanje o strogi dieti, vendar so raziskave pokazale, da stroga dieta povzroči podhranjenost, če driska traja dlje časa, in podaljša drisko samo za pol dneva. Zato se danes priporoča, da otrok in odrasel uživa zdravo prekuhano mešano hrano, tisto, ki jo bo jedel in ki mu prija.

Kaj je priporočljivo jesti:

• Ogljikovi hidrati: kuhan riž (riževa sluz pomaga pri diareji), krompir (kuhan, malo posoljen), pretlačene testenine (bele), prepečenec, navadni krekerji.
• Sadje: zmečkane banane, naribana porjavela jabolka. Jabolko je zelo dobro sredstvo za zdravljenje drisk; dokler se stanje ne izboljša, se priporoča dnevno uživanje tudi do kilograma in pol jabolk, brez kakršnih koli dodatkov.
• Mesni in zelenjavni obroki: kuhana zelenjava (npr. korenje v juhi), zelenjavna kaša, pusto kuhano belo meso (piščanec).
• Juhe: bistra juha brez zakuhe (npr. korenčkova juha, prežganka, kostna, zelenjavna ali piščančja juha). Slane jedi so priporočljive, saj sol zadržuje vodo v telesu.
• Mlečni izdelki: Pediatri pomirjajo, da je glede mleka čisto vseeno, kaj se je, vedno bo enako kakalo, samo da če bo normalno jedlo, je manj možnosti, da bi 'ošvohelo'. Kljub temu se v prvih dneh zaradi morebitne začasne intolerance na laktozo priporoča previdnost. Dojenje je v tem času še posebej pomembno in se priporoča čim pogosteje.

Čemu se izogibati:

• Mastna in začinjena hrana: Ocvrta hrana, začinjene omake in meso z visoko vsebnostjo maščob lahko dražijo prebavni sistem in poslabšajo simptome.
• Zelo sladka hrana: Presladka hrana, kot so sokovi in sladkarije, so prav tako odsvetovani.
• Mleko in mlečni izdelki: Obvezno se je treba izogibati mleku in mlečnim izdelkom, sladkorjem, čistim maščobam in čisti, surovi zelenjavi. V prvih dneh lahko mleko povzroči še malo bolj vidno drisko.
• Vlaknine: V času driske je treba uživati trdo hrano, ki ne vsebuje preveč vlaknin, ker vlaknine še bolj spodbujajo izločanje blata. Izogibajte se živilom, ki so bogata z vlakninami (npr. agrumi, stročnice, surova zelenjava).
• Kofein in alkohol: Kava deluje kot diuretik in lahko še bolj spodbudi izločanje blata. Izogibajte se tudi alkoholnim in močno gaziranim pijačam.

Kompot in sadje med drisko: Razjasnitev vprašanja

Vprašanje, ali kuhan kompot povzroča drisko, je pogosto. Glede na izkušnje staršev, ki so jih delili na forumih, je eden od otrok pri adenovirusu jedel samo kompot iz jabolk, kljub prepričanju, da naj bi kompoti "odpirali" (poslabšali drisko). Splošno priporočilo v času driske je uživanje kuhane, manj mastne in manj sladke hrane.

• Jabolka in kuhano sadje: Jabolka (naribana porjavela ali kuhana) so izrecno priporočena kot sredstvo za zdravljenje driske. Kuhano sadje je na splošno sprejemljivo.
• Sladkor v kompotu: Glavni dejavnik, ki bi lahko kompot uvrstil med odsvetovana živila, je visoka vsebnost sladkorja. Presladka hrana je med drisko odsvetovana, saj lahko draži prebavni sistem. Zato je pomembno, da je kompot pripravljen z minimalno količino sladkorja ali brez njega.
• Vlaknine v sadju: Sveže sadje z lupino in visoko vsebnostjo vlaknin (zlasti agrumi) je odsvetovano. Kuhanje sadja zmanjša vsebnost vlaknin in olajša prebavo.

Torej, jabolčni kompot, pripravljen z malo ali nič sladkorja, je verjetno sprejemljiv in celo koristen zaradi jabolk, medtem ko bi presladkan kompot lahko bil problematičen.

Uloga probiotikov in drugih pomoči

V prehrano je treba vnesti tudi dobre bakterije, saj se v času driske poruši ravnovesje bakterij v črevesju. Zgodi se, da patogene bakterije prevladajo nad dobrimi, zaradi česar je treba znova vzpostaviti zdravo ravnovesje.

• Probiotiki: So žive bakterije in kvasovke, ki so dobre za vaš prebavni sistem. Pomagajo obnoviti naravno ravnovesje bakterij v črevesju in izboljšajo prebavo. Na voljo so v lekarni v obliki tablet, kapsul, praškov, napitkov (zlasti iz rodu laktobacilov in bifidobakterij) ali kapljic za otroke. Mlečno-kislinske bakterije so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesni svetlini. Priporoča se sočasno jemanje probiotikov in antibiotikov, saj se možnost za drisko zmanjša oziroma je njen potek blažji. Probiotike najdemo tudi v fermentiranih živilih, kot so kislo zelje in repa, vendar se je tem v času driske raje izogniti.
• Medicinsko oglje in silicijevi geli: Imajo sposobnost vezave strupov in plinov, ki nastanejo pri zastrupitvi s hrano, in povečajo njihovo izločanje skozi prebavila. Uporablja se največ štiri dni in blato obarva črno. Ne sme se jemati skupaj z drugimi zdravili.
• Zelišča: Pomagajo nam zelišča s tanini (čreslovinami), ki imajo adstringentni učinek in naredijo sluznico manj prepustno. Veliko se jih nahaja v listih robid in malin, žajblju, rmanu, repiku in srčni moči. Suhe borovnice so odlična prva pomoč pri driski in se jih lahko pripravi kot čaj.

Dehidracija in elektroliti: Ključnega pomena

Največja nevarnost med drisko je dehidracija, saj z njo izgubimo veliko vode in elektrolitov. Posameznik si ob driski lahko pomaga s pitjem večjih količin tekočine.

• Voda in nesladkani čaj: Pitje vode je bistvenega pomena. Priporoča se tudi nesladkan čaj (čaj iz suhih borovnic, ruski čaj za odrasle). Izogibajte se pijačam, ki lahko poslabšajo drisko, kot so kofein, alkohol in sladke pijače.
• Rehidracijske soli: Poleg pitja veliko vode se priporoča tudi nadomeščanje tekočin z peroralno dehidracijsko soljo (npr. Nelit 60), ki je mešanica glukoze in elektrolitov. Raztopina, ki je v obliki praška, nadomešča izgubljeno tekočino in preprečuje nadaljnjo dehidracijo, s čimer pomaga ohranjati hidriranost telesa. Količina, ki jo moramo popiti, je odvisna od stopnje izsušenosti.

Preventiva pred drisko

Najpomembnejši ukrepi za preprečitev driske na potovanju in doma so pravilna prehrana in upoštevanje higienskih ukrepov. Osnovna filozofija preventive je "skuhaj, olupi ali pusti!"

• Varnost hrane: Uživanje toplotno obdelane hrane je ključno. Vnaprej pripravljena živila morajo biti do zaužitja v hladilnikih ali na temperaturi, višji od 60 stopinj Celzija. Nepasterizirano mleko je treba pred pitjem prekuhati.
• Sadje in zelenjava: Sveže sadje in zelenjavo moramo olupiti ali dobro oprati z neoporečno pitno vodo.
• Voda za pitje: Mora biti prekuhana ali ustekleničena in zaprta z originalnimi, še neodprtimi zamaški. Izogibati se je treba pitju vode iz vodovodnega omrežja, vodnjakov, studencev in drugih vodnih virov. Led v pijači je varen samo, če je bil narejen iz higiensko neoporečne pitne vode. Tudi za umivanje zob je priporočljivo uporabljati ustekleničeno vodo. Vodo lahko dezinficiramo s tabletami, ki vsebujejo klor ali jod.
• Higiena rok: Izredno pomembna je tudi higiena rok. Tudi za umivanje rok je priporočljivo uporabljati neoporečno pitno vodo, saj lahko tudi pri umivanju rok z okuženo vodo na roke pridejo povzročitelji nalezljivih bolezni, ki jih potem prenesemo v prebavni sistem.

Pregled varnih in tveganih živil

tags: #ali #povzroca #kuha #kompot #drisko

• Recept za palačinke brez jajc in mleka
• Informacije o glutenu v kuskusu
• vse o valjenju in vzreji perutnine
• Celovit pregled picerij v Velenju
• Čokoladna torta s pariško kremo