Avokado danes pozna skoraj vsak, a ni bilo vedno tako. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je brez pravega okusa, zato so ga ponekod še danes imenovali "revežev zajtrk". Kljub temu je avokado v zadnjih letih postal izjemno priljubljen, predvsem zaradi svojih izjemnih hranilnih lastnosti in vsestranske uporabe. Še vedno pa ni popolnega strinjanja, ali je avokado sadje ali zelenjava. Za razumevanje te dileme je ključno poznati razlike med botanično in kulinarično klasifikacijo.
Botanična in Kulinarična Klasifikacija
Preden odgovorimo na glavno vprašanje, je pomembno razumeti razliko med sadjem in zelenjavo. Obstajata dve obliki klasifikacije: botanična in kulinarična.
Botanična definicija
Za botanično klasifikacijo kot sadje mora izdelek vsebovati seme in se razviti iz cveta rastline. Zato so slive, jabolka in grozdje vse sadje. Vendar pa so vsi drugi užitni deli rastline, kot so listi, stebla in korenine, zelenjava.
Kulinarična definicija
Pri klasifikaciji sadja in zelenjave v kuhinji gre vse za okus. Sadje ima običajno sladek ali kisel okus in je odlično za omake ali sladice, medtem ko je zelenjava pogosto manj sladka in se uporablja v slanih jedeh.
Avokado: Botanično Sadje
Avokado se razvije iz cveta, zato je z botaničnega vidika sadje. Natančneje, avokado botanično spada celo med jagode. Majhni zelenkasti cvetovi rastejo na drevesih v njihovi domači Mehiki. Čeprav je slan in zelen ter bi ga po kulinaričnih merilih določili za zelenjavo, je avokado v resnici sadež.
Zgodovina in Izvor Avokada
Avokado ima kraljevske korenine. Izhaja iz družine Lauraceae, plod drevesa avokadovec (Persea americana). Plodovi avokada rastejo na drevesu, imenovanem avokadovec, ki izvira iz Južne Amerike, natančneje z območja današnjega Peruja in Srednje Amerike. Najstarejši dokazi o uporabi avokada dokazujejo že 10.000 let pr. n. št., z njegovim gojenjem so v Južni in Srednji Ameriki pričeli že 5000 let pr. n. št., v Evropo pa je prispel šele v začetku 17. stoletja.
Avokado je imel skozi zgodovino veliko različnih imen. Azteki so ga klicali ahuacatl, španski konkvistadorji aguacate in sir Hans Sloane "aligatorske hruške". To nam povedo že njegova druga imena kot npr. aligatorjeva hruška ali masleni sadež, ki nam nazorno opišejo njegovo obliko, sestavo in usnju podobno lupino.
Avokadovec se je skozi evolucijo razvil vzporedno z razvojem t.i. megafavne. Za razširjanje vrste je skrbel predvsem takrat živeči 4 tone težak orjaški talni lenivec, ki se je hranil s celimi avokadi in ga velika semena niso posebej motila.
Gojenje in Sorte
Uspešno gojenje avokadovcev je mogoče le v subtropskih območjih sveta, saj sadike veter in nizke temperature slabo prenašajo. Plodovi avokadovca obrodijo šele po približno desetih letih. Danes ga največ pridelajo v Republiki Južni Afriki, Braziliji, Peruju in Španiji, pri nas v trgovinah pa boste največkrat našli uvoženega iz Izraela. V Evropi avokado pridelujejo le v vzhodnih in južnih predelih Španije in Italije, zato ni potrebno, da ga uvažamo in kupujemo iz oddaljenih krajev.
V trgovinah se najpogosteje prodajata dve sorti avokada: sorta Hass in sorta Fuerte. Hass ima bolj temno, skoraj črno in hrapavo kožo, medtem ko ima Fuerte gladko, tanko, zeleno kožo. Hass je veliko bolj masten kot Fuerte.
Prehranska Vrednost in Zdravstvene Koristi
Avokado je neizmerno zdrav in se uvršča med najbolj hranljivih vrst sadja na Zemlji, saj vsebuje kar 25 ključnih hranilnih snovi. Kljub temu, da se v avokadu skriva veliko maščob, je zdrav, ker gre za nenasičene maščobne kisline. Osnovni vir energijske vrednosti tako predstavljajo maščobe (75%), od katerih je več kot polovica enkrat nenasičene oleinske kisline, 14% nasičene palmitinske kisline in 14% večkrat nenasičene linolne kisline.
Avokado je bogat tudi z:
- Vlakninami: Polovica povprečno velikega avokada ima 4,6 gramov vlaknin - največ od katerega koli sadja! Avokado je sestavljen pretežno iz vode, maščob in ogljikovih hidratov, od katerih prevladujejo vlaknine (6,7g/100g).
- Kalijem: Avokado ima več kalija kot banana. Avokado ima neverjetnih 975 miligramov kalija, medtem ko ima banana običajno 544 miligramov.
- Glutationom: Ameriški Nacionalni inštitut za raka je ugotovil, da ima avokado 19 miligramov glutationa na ½ sadeža! Glutation deluje kot antioksidant, ki pomaga imunskemu sistemu normalno delovati.
- Vitamini: Vsebuje vitamine, kot so A, B (posebej B6 in folna kislina), C in E.
- Minerali: Vsebuje celo vrsto mineralov, predvsem železo, kalcij in fosfor.
- Proteini: En avokado naj bi imel okoli 4 grame proteinov, kar je v samem vrhu vsebnosti proteinov v sadju. Vsebuje vseh 18 esencialnih aminokislin, ki jih telo potrebuje za sintezo popolne beljakovine. Beljakovine iz avokada za razliko od tistih iz mesa telo lažje asimilira, saj avokado vsebuje tudi prehranske vlaknine.
Zdravstvene koristi avokada:
- Zaradi blagodejne vsebnosti surovih maščob pomaga našemu telesu, da učinkoviteje absorbira v maščobi topna hranila.
- Preliminarne klinične študije so pokazale, da ima že pol avokada na dan zaradi visoke vsebnosti fitosterolov pozitivne učinke na raven holesterola in lipidov v krvi, kalij in lutein pa prispevata k nižjemu krvnem tlaku.
- Eden izmed rastlinskih sterolov, ki ga najdemo v avokadu, β-sitosterol, spodbuja delovanje našega imunskega sistema, zato njegovo uživanje pripomore k zdravljenju nekaterih imunsko pogojenih bolezni, kot so npr. različne infekcije in rakava obolenja.
- Zmanjšuje nervozo in utrujenost, hkrati pa povečuje koncentracijo, aktivira obrambne mehanizme, povečuje odvajanje strupov in lajša prebavo.
- Avokado spodbuja nastajanje serotonina in drugih snovi, ki nas osrečujejo. Triptofan, ki se v večjih količinah nahaja prav v avokadu, se v možganih pretvori v serotonin, ki izboljšuje razpoloženje in pomaga preprečevati depresijo.
- Folna kislina je pomembna za rast celic ter za razvoj in rast zarodka, zato se še posebej priporoča nosečnicam. Uživanje avokada je tudi odlično med nosečnostjo - en avokado da približno 41 odstotkov dnevne potrebe po folatih. Postrežete ga lahko tudi dojenčkom, ne sme pa manjkati v prehrani nosečnic.
- Sladkorje vsebuje le v zanemarljivih količinah, zato je tudi glikemični indeks sadeža skorajda ničen. Priporoča se tistim, ki v svoji prehrani zmanjšujejo delež ogljikovih hidratov in/ali beljakovin.
SJEMENKA AVOKADA — Isprobajte njezine prednosti, NIKAKO JE NE BACAJTE! | Dr. Jelena Horvat
Nakup, Zorenje in Shranjevanje
Nakup
Avokado uporabljamo takrat, ko je zrel. Na trgovinskih policah se ponavadi znajdejo nezreli sadeži, velikokrat pa tudi prezreli. Preden avokado kupimo, ga podržimo v roki in če ga nežno stisnemo, čutimo, da je čvrst, a hkrati blago popusti pritisku. Če pritisk na avokadu pusti sled, je avokado zrel. Če je premehek, je seveda že preveč zrel. Zrel sadež spoznamo po tem, da se lupina ob rahlem pritisku udre. Ne kupujmo prezrelih, ti imajo plitve vdolbine in so že na dotik zelo mehki. Če imamo možnost, z vrha avokada odstranimo "čep".
Zorenje
Avokado, tako kot banane in kakiji, spada med klimakterijske sadeže, torej sadeže, ki jih z drevesa oberemo še ne povsem zrele, ti pa potem dozorijo med skladiščenjem. Plodovi ne dozorijo na drevesu, temveč kmalu po tem, ko še trdi in nezreli padejo na tla. Pri sobni temperaturi avokado dozori v enem do dveh tednih.
Če kupimo nezrel avokado, ga lahko damo v hladilnik, kjer počasi dozoreva in ga tako lahko ohranimo do 2 tedna. Najbolje je, da ga damo najprej za nekaj časa v hladilnik, potem pa ga kakšna 2 dni pred uporabo vzamemo iz hladilnika in mu pustimo, da do konca dozori. Če je trd, bo pri sobni temperaturi dozorel v nekaj dneh. Proces pospešimo tako, da ga zavijemo v papirnato vrečko in položimo na radiator. V vrečko lahko zraven tesno zavijemo še banano ali jabolko in pustimo stati od dva do tri dni.
Shranjevanje
Zreli avokado hranimo v hladilniku največ do enega tedna. Avokado torej lahko nekaj časa hranimo v hladilniku, lahko ga pa tudi zamrznemo. Slaba obstojnost tega sadeža je draga, saj se pogosto zgodi, da ga moramo zavreči, še posebej že prerezanega ali olupljenega.
Postopek zamrzovanja: Avokado prerežemo na pol, odstranimo koščico, meso preložimo v skledo. Iz avokadovega mesa s pomočjo vilice naredimo kašo. Dodamo limonin sok - na 2 avokada damo 1 žlico limoninega soka. Dobro premešamo. Prestavimo v posodo, primerno za shranjevanje v skrinji in postavimo v skrinjo. Pazimo, da je v posodi nekaj prostora, saj se bo pri zamrzovanju avokado malo razširil.
Priprava in Kulinarična Uporaba
Najhitreje ga pripravimo tako, da z nožem zarežemo ob koščici avokada, od enega do drugega konca. Polovici zavrtimo vsako v svojo smer in ju ločimo. Koščico, ki je ostala v eni polovici, odstranimo z žlico ali pa vanjo zapičimo konico noža in jo izvlečemo. Če je meso čvrsto, obrnemo polovici s prerezano stranjo navzdol in lupino odstranimo z nožem, lahko pa sredico preprosto postrgamo iz lupine z žlico oziroma jo z nožem izrežemo v obliki rezin. Postrgajmo vse meso na notranji strani olupka, tam je namreč največ hranil.
Meso avokada je kremaste teksture in ima nežen, vendar zelo specifičen okus. Zato ga lahko uporabljamo na nešteto načinov:
- Najbolje je, da ga uživamo surovega. Za kuho ni najbolj primeren, saj vročina škoduje aromi in videzu, zato ga dodajamo jedem šele, ko so kuhane. Izjema je kultivar Hass, ki je primeren za kratkotrajno toplotno obdelavo, medtem ko ostale sorte že med kratkim kuhanjem postanejo grenke in neprimerne za uživanje.
- Iz avokada lahko pripravimo številne različne jedi, med drugim svetovno znano omako guacamole, slane namaze in zdrave sendviče.
- Lahko ga vmešamo v solate, dodamo v sushi ali pojemo kar na žlico.
- Odlično se obnese tudi v sladkih jedeh, še posebej v kombinaciji s kakavom ali temno čokolado. Primer: Osvežilna avokadova krema: Za dve osebi potrebujemo srednje velik avokado, 2 limoni in 5 žlic mletega sladkorja. Avokado olupimo in narežemo na kose. Zmešamo ga s paličnim mešalnikom, dodamo sok limon in sladkor ter znova zmešamo, da dobimo gosto zmes.
- Odlično se podajo k ribam, rakom in perutnini.
- Uporabite ga lahko pri peki piškotov, "brownijev" ali bananinega kruha namesto masla, saj se njegova kremna struktura in zdrave maščobe odlično obnesejo.
- Običajno ga začinjamo le s soljo in sveže mletim poprom, lahko pa tudi z oljem in kisom ali pa kislo smetano.
- Eden izmed priljubljenih načinov uživanja avokada je na toastu, z jajcem in začimbami, ali pa narezan na "avokado krompirčke".
Druge Uporabe Avokada
V kozmetiki
Avokado je sadež lepote, saj skrbi za mladosten videz kože. Vitamini, minerali, aminokisline in antioksidanti, ki jih avokado vsebuje, se uspešno borijo proti gubam in povešeni koži, saj spodbujajo nastanek kolagena. Iz mesa avokada pridelujejo tudi avokadovo olje, ki je primarno še zmeraj namenjeno za kozmetično industrijo. Avokadova olja povečajo kolagen v koži, ta zato postane bolj čvrsta in elastična.
Avokado lahko uporabite za popravljanje poškodovanih las, navlažitev suhe kože, pomaga pri tretiranju sončnih opeklin in gubah. Če dobro pretlačite košček avokada, boste dobili odlično naravno mazilo za nego kože na predelu okoli oči. Masirajte, dokler se ne vpije. Ali pa si pripravite masko za lase tako, da avokado dobro pretlačite, dodajte žlico olivnega olja in sok polovice limone ter masko nanesite na lase. Pustite učinkovati približno 20 minut, nato sperite s toplo vodo. Če imate kratke lase, uporabite polovico avokada.
Vzgoja doma
Avokadovec lahko iz koščice vzgojite tudi doma, tako da jo prebodete z zobotrebci in jo položite na vrh kozarca z vodo tako, da je ta le delno potopljena. Vzgoja avokada je v teoriji povsem enostavna, praksa pa je že druga zgodba. Kljub vsemu je vredno poskusiti - če vzklije, boste imeli prekrasno rastlino. Čeprav se le redko zgodi, da v naših pogojih rodi, naj vas to ne odvrne. Ob ustrezni skrbi bo iz semena v nekaj letih zraslo drevo s čudovito krošnjo. Avokadovec je lahko tudi odlična sobna rastlina.
SJEMENKA AVOKADA — Isprobajte njezine prednosti, NIKAKO JE NE BACAJTE! | Dr. Jelena Horvat
Opozorilo: Persin
Avokado vsebuje naravno prisoten fungicid persin. Majhna količina persina, ki se nahaja v plodovih, za ljudi ni nevarna, medtem ko je za nekatere živali lahko toksična.