V zadnjih letih se je v Sloveniji večkrat pojavila zaskrbljenost glede zdravstvene ustreznosti živil, med katerimi je bila posebej izpostavljena ajdova moka. Zdravstveni inšpektorat RS je v okviru uradnega nadzora pri nekaterih vrstah ajdove moke različnih proizvajalcev ugotovil prisotnost nevarnih alkaloidov, kar je sprožilo obsežne odpoklice in povečalo javno razpravo o varnosti hrane.
Odkritje oporečne ajdove moke in izdelkov
Zdravstveni inšpektorat je sporočil, da je bila oporečna ajdova kaša Kmečkega mlina, ajdova kaša in moka, ki jo proizvaja Boštjan Kolenc iz Spodnje Rečice ob Savinji, ter ajdova kaša in žganci Droge Portorož. Kot poudarjajo pri Kmečkem mlinu, težav z zdravstveno neustreznostjo moke do sedaj še niso imeli, čeprav se v družini z mlinarstvom ukvarjajo že več kot šestdeset let. Uradne razlage, kako so se alkaloidi znašli v moki, pa od pristojnih inšpekcijskih služb še niso dobili. Tudi redni kupci zatrjujejo, da z moko v Kmečkem mlinu ni bilo nikoli nič narobe in da bodo ostali zvesti odjemalci njihove moke.
Zdravstveno neustrezna naj bi bila tudi ajdova moka proizvajalca Kmečki mlin, kjer so sumljiva vsa pakiranja s še ne pretečenim rokom uporabe, proizvajalca Mlin Katič (različna pakiranja z roki uporabe do 23.10.2004, 17.12.2003 in 15.3.2004), ajdova moka Žita Intes (uporabno do 9.1.2004 in 5.4.2004), moka Žita (uporabno do 22.4.2004) in moka Klasja (vsa pakiranja s še ne pretečenim rokom uporabe).
Identifikacija alkaloidov in simptomi zastrupitve
Prvi rezultati analiz so pokazali prisotnost dveh alkaloidov, atropina in skopolamina, ki so ga odkrili v oporečni ajdovi moki. Zdravniki so v drugi polovici septembra zaznali porast primerov zastrupitev z atipičnimi znaki, njihovi simptomi pa so kazali na zastrupitev z alkaloidom atropinom oziroma skopolaminom. Ti alkaloidi lahko povzročijo različne simptome, kot so motnje vida, izsušena sluznica ustne in nosne votline, pordela koža, pospešeno bitje srca, občutek odsotnosti, motnje zaznavanja, razširjene zenice, utrujenost, vrtoglavica, glavobol, slabost in prebavne motnje. Simptomi in znaki se ponavadi pojavijo slabo uro po zaužitju in trajajo štiri do šest ur, nakar običajno izzvenijo brez posledic. V Sloveniji so bili podobni primeri že zabeleženi pred 15 leti, zaradi onesnaženja ajdove kaše s semeni krastavca.
Lucija Perharič z Inštituta za varovanje zdravja pojasnjuje: "Glede na simptomatiko, ki se je pojavila doslej pri registriranih obolelih, ta odmerek ni tako velik, da bi lahko pričakovali kakšne zelo resne učinke. Zaenkrat je bilo zabeleženih 10 takšnih primerov."
Izvor kontaminacije
Podjetja Klasje iz Celja, Žito iz Ljubljane in Žito Intes so moko nabavljala pri proizvajalcu Kmečki mlin iz Markovcev pri Ptuju in so moko le prepakirali v lastno embalažo. Lastnik Kmečkega mlina Vlado Korošec je povedal, da so ajdovo zrnje z vsemi potrebnimi inšpekcijskimi certifikati odkupili od uvoznika, podjetja Intex iz Lendave, ki je zrnje uvozil iz Madžarske. Do sedaj so predelali 163 ton moke, na zalogi pa imajo še dve toni ajdovega zrnja. Korošec je tudi zagotovil, da so zaradi utemeljenega suma zdravstveno neustrezne ajdove moke že obvestili vse odjemalce, ki so oporečno moko posredovali na tržišče v lastni embalaži.
Ukrepi Zdravstvenega inšpektorata in nosilcev živilske dejavnosti
Ker so se omenjeni simptomi pojavljali pri ljudeh, ki so uživali ajdove žgance, je zdravstveni inšpektorat poostril nadzor nad uvozom, predelavo in prometom ajde in izdelkov iz ajde. Tako je v analizo poslal vzorce neoluščenega ajdovega zrnja, ajdove kaše, ajdove moke in drugih izdelkov iz ajde. Ker so analize pokazale, da so nekateri omenjeni izdelki vsebovali ali semena navadnega kristavca ali alkaloid atropin oz. skopolamin, so jih umaknili iz prodaje. V treh vzorcih ajdovega kruha proizvajalcev Klasje, Pekarne Vrhnika in Pekarne Josip Ignac iz Zaloga ni bilo nič spornega. Prav tako niso našli alkaloidov v treh vzorcih črnega kruha Žita Ljubljana, Pekarne Vrhnika in proizvajalca Kruh pecivo Maribor. Zato zdravstveni inšpektorat sporoča, da ni razlogov za omejevanje porabe kruha, razen tistih vrst, ki vsebujejo oporečno ajdovo moko, katera je bila pred mesecem dni umaknjena iz prodaje.
Podjetja so s prodajnih polic že umaknila več kot 18 ton ajdove moke. Izdelke iz ajdove moke, Ajdove žgance Zlato polje in Ajdovo kašo Zlato polje, pa je iz prodaje umaknila tudi družba Droga. Za preventivni odpoklic izdelkov so se odločili kljub pisnim izjavam dobavitelja, da niso kupci ajde, za katero obstaja sum zdravstvene neustreznosti.
Svetovanje potrošnikom in dolgoročne posledice
Vsem potrošnikom zdravstvena inšpekcija svetuje, da omenjene ajdove moke ne uporabljajo in jo zamenjajo v trgovini. V primeru, ko pa so jedi iz ajdove moke že zaužili in so se omenjeni znaki pojavili, pa jim svetujejo, da se takoj obrnejo na svojega zdravnika. Potrošniki se lahko z vprašanji obrnejo na Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, in sicer na Lucijo Perharič na telefonsko številko 01 24 41 400.
Vodja ljubljanske restavracije Lieber Sašo Lieber je poudaril dolgoročne posledice: "Stvar bo veliko bolj dolgoročna kot izgleda ta trenutek. Gostom, potrošnikom to ostaja v mislih še dolgo časa, ki bodo dvakrat premislili, preden bodo zaradi ajde prišli k nam." Neoporečni so izdelki iz ajde v specializiranih trgovinah za bolnike, na primer s celiakijo, tiste s hudimi alergijami in sladkorno boleznijo. Nekatere izdelke iz ajde torej že lahko najdemo spet na policah, seveda z neoporečnimi najnovejšimi analizami ajdove moke. Verjetno pa drži, da bo splošno nezaupanje prisotno še kar lep čas.
Širši kontekst varnosti živil in nadzora
Darko Mehikič, svetovalec glavne zdravstvene inšpektorice, je v pogovoru za 24ur povedal: "Poleg zunanjega inšpekcijskega nadzora opravljajo nosilci živilske dejavnosti notranji nadzor, s tem pa prevzamejo popolno odgovornost za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil, ki jih dajejo v promet."
Odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti
Nosilec živilske dejavnosti ima glavno odgovornost za proizvodnjo varnih in kakovostnih živil. Dolžan je vzpostaviti sistem notranjega nadzora, s katerim stalno zagotavlja varnost živil znotraj svoje dejavnosti. Notranji nadzor mora biti skladno s predpisi vzpostavljen na osnovah HACCP sistema. Nosilec živilske dejavnosti mora pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) registrirati vsak obrat, v katerem izvaja katero koli aktivnost v povezavi z živili, razen prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, najpozneje 15 dni pred pričetkom obratovanja. V primeru živilskih obratov prehranskih dopolnil ali živil za posebne skupine je potrebna registracija obrata pri Zdravstvenem inšpektoratu RS.
Zahteve glede varnosti živil so jasne: varno živilo je tisto, ki ob predvideni uporabi ne predstavlja tveganja za zdravje potrošnika. Živila, ki niso varna, se ne smejo dajati v promet. Zagotavljanje varnosti živil je celosten pristop, ki upošteva dejstvo, da je oskrba z živili vezana na živilsko verigo, ki sega od njive do mize. Pomembno je, da je vsak člen v verigi definiran, nadzorovan in obvladovan. V skladu z Uredbo 1169/2011/EU morajo biti podatki o alergenih navedeni na označbi na živilu, neposredno ob živilu, na katerega se nanašajo, ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (npr. jedilni list, pano, ekran, itd.). Označeni morajo biti na dobro vidnem mestu tako, da so zlahka vidni, jasno čitljivi in neizbrisni.
Druga onesnaževala v živilih in polemika o dovoljenih mejah
Poleg alkaloidov se v naši hrani pojavljajo tudi druge zdravju škodljive snovi. Zadnje živilo na seznamu Zveze potrošnikov Slovenije, ki je bilo odpoklicano iz prodaje, je bila ajdova moka iz mlina Katič, v kateri je zdravstveni inšpektorat odkril preseženo vrednost svinca. Svinec velja za okoljskega onesnaževalca, v rastline prehaja predvsem iz onesnaženih tal, pa tudi zraka. Poleg industrijskega onesnaževanja v preteklosti se prst onesnaži tudi zaradi izpustov v prometu, takemu onesnaževanju pa so izpostavljena polja v neposredni bližini prometnih cest. Zato je svinec reden udeleženec našega prehranskega vsakdana.
Pojavljajo se tudi informacije o škodljivosti pesticidov, s katerimi sta špricana sadje in zelenjava. Zdravstveni inšpektorat trdi, da dovoljene meje koncentracije teh snovi niso presežene. Toda vprašanje je, ali so dovoljene meje koncentracij pesticidov res varne ali so le poslovno določilo agrokemijske in fitofarmacevtske industrije. Skrb zbujajoče je dejstvo, da se vsebnost pesticidov pojavi tudi tam, kjer si ne bi mislili, da je sploh mogoče. Droga Kolinska je letos poleti iz prodaje umaknila otroške čaje Bebe, Lumpy in Sparky, saj so vsebovali pesticid haloksifop in onesnaževalce (ohratoksin A in kovine). Organizacije, ki se ukvarjajo s proučevanjem škodljivosti pesticidov in drugih onesnaževalcev v živilih, ne upoštevajo vedno dejstva, da povprečen Zemljan ne uživa zgolj ene vrste hrane. Biolog dr. Gorazd Pretnar je na sebi opravil samoiniciativno analizo, v njegovi krvi so odkrili ostanke organoklornih pesticidov in polikloriranih bifenilov.
Posledice dolgotrajnega uživanja s pesticidi obdelane in gensko spremenjene hrane niso več ugibanja. Na redke dokazane študije, ki pridejo v javnost, industrijski lobiji odgovarjajo, da so dovoljene vrednosti onesnaževalcev varne. Barbara Kocjan z inšpektorata za zdravje RS nam je povedala, da so vrednosti snovi v slovenski hrani določene z zakoni Evropske unije. S tem se ukvarja Agencija EPSA, preverjali naj bi posledice kratkoročne in dolgoročne izpostavljenosti tem snovem. Vendar uradna medicina še ni dala odgovora, kako nevarne so lahko koncentracije v manjših količinah ali kadar je prisotnih več pesticidov v dovoljenih mejah.
Gensko spremenjena živila (GSO)
Študije, ki jih financirajo ekološke organizacije, kažejo drugače. Strupeni kemikalije, ostanki herbicidov, insekticidov, fungicidov in pospeševalcev rasti, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, so mutageni in rakotvorni. Predvsem dojenčku ali plodu v materi lahko za vedno okvarijo živčevje, delovanje sistema žlez z notranjim izločanjem ter imunski sistem. S pesticidi obremenjena hrana tudi zmanjša našo sposobnost za učenje in koncentracijo ter povečuje agresivnost pri otrocih.
Greenpeace international je objavil študijo o škodljivosti gensko spremenjene hrane na zdravje ljudi, na podlagi katere so podali zahtevo po umiku vseh gensko spremenjenih živil in pridelkov s trga po celem svetu. Izkazalo se je namreč, da gensko spremenjena živila učinkujejo kot kontracepcija in lahko povzročijo neplodnost. Strokovnjak s področja genskega inženiringa Jan van Aken je ob objavi študije izjavil: "Če to ni dovolj velik razlog za zaprtje celotne biotehnološke industrije enkrat za vselej, res ne vem, na kakšne vrste nesrečo čakamo." Vrsta koruze, ki so jo uporabili v raziskavi, pripada Monsantu in ima v Evropski uniji odobreno uporabo za živila in krmo. Barbara Kocjan navaja, da gensko spremenjene hrane na slovenskih prodajnih policah tako rekoč ni, niti se ne seje gensko spremenjenih semen, dovoljene pa so koruza, soja in sladkorna repica. Vsa gensko spremenjena hrana mora biti seveda ustrezno označena. Vendar se tovrstne izjave zanašajo na ignoranco prebivalstva, saj označevanje ne velja za sestavine, kot so aditivi. Gensko spremenjeni dodatki niso označeni.
Kritike in izboljšave nadzornih sistemov
Ekološki aktivisti, kot sta Anton Komat in dr. Gorazd Pretnar, menijo, da je monitoring kmetijskega inštituta in zdravstvenega inšpektorata v Sloveniji pomanjkljiv. Oba menita, da so omenjeni organi za nadzor posredno v rokah agrokemijskega lobija, težava pa je predvsem, da je število vzetih vzorcev premajhno. Barbara Kocjan z Inšpektorata za zdravje je pojasnila, da vsako leto analizirajo pet tisoč živil, od tega tisoč zaradi pesticidov, dva tisoč zaradi mikrobiologije, nekaj zaradi onesnaževanja in sevanja, zadnjih tisoč pa zaradi sanitarne vode, igrač in podobno. Vsako leto pripravijo načrt vzorcev za prihodnje leto. V tem načrtu so stalnice, kot so sadje, otroška hrana, moka, pač živila, ki so redno na slovenskih krožnikih, nekatera živila pa kolobarijo na tri leta. Če ugotovijo onesnaženost živila, to takoj sporočijo proizvajalcu, ki je dolžan odpoklicati svoje proizvode iz prodaje. Če tega ne stori, je kazensko odgovoren.
Mediji so vsesplošno opozarjali na strupene lupine citrusov. Kocjanova meni, da so opozorila nekoliko pretirana. Opozarja sicer, da so najdeni pesticidi v mejah dovoljenih vrednosti, ki so predpisane za cel sadež. V primeru limon, katerih lupina se v gospodinjstvu pogosto uporablja kot začimba, je ta vrednost lahko presežena, zato za uporabo limonine lupine priporoča ekološke limone.
Padec kakovosti hrane in ozaveščenost potrošnikov
V času recesijske krize številni prehranski strokovnjaki in ekologi opozarjajo tudi na padec kakovosti hrane. To sicer ne pomeni, da bi hrana lahko bila še bolj onesnažena s pesticidi, temveč se lahko zmanjša njena kvaliteta. Poceni blagovne znamke, kot je znamka Mercator, so pogosto odpoklicane iz prodaje predvsem zaradi črvivosti, prisotnosti insektov ali preteklih rokov uporabe. Tako Zdravstveni inštitut kot Zveza potrošnikov Slovenije opozarjata na ozaveščenost potrošnikov o zdravi in kvalitetni prehrani. Informacije o odpoklicanih živilih, ki vsebujejo škodljive snovi, pa so dosegljive na njihovih spletnih straneh.
Zakonodajni okvir
Vsebina odpoklica je opredeljena v Prilogi 1 Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili. Relevantne so tudi Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora, Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora ter Uredba Komisije (ES) št. 37/2005 z dne 12. januarja 2005 o spremljanju temperature v prevoznih sredstvih, skladiščih in pri shranjevanju hitro zamrznjenih živil, namenjenih za prehrano ljudi.
Minimalna kakovost ajdovih mlevskih izdelkov
Ajdovi mlevski izdelki so dobljeni z mletjem ajde in se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot ajdova moka. Ajdova moka lahko vsebuje največ 2,5 % pepela, računano na suho snov, kislinska stopnja pa je lahko največ 4. Mlevski izdelki lahko vsebujejo največ 15 % vode. Barva, vonj in okus morajo biti značilni za vrsto žita. V prostorih, v katerih se hranijo mlevski izdelki, se ne sme hraniti blaga, ki bi lahko škodljivo vplivalo na kakovost mlevskih izdelkov.
tags: #ajdova #moka #zdravstveni #inspektorat