Predstavljena pravila, ki so bila določena na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), podrobno urejajo delovanje in notranjo organizacijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ta določila zajemajo širok spekter področij, od vloge predsednika in sestave senatov do podrobnih postopkov obravnave zadev in komuniciranja z javnostmi.
Organizacija Ustavnega sodišča
Predsednik Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče predstavlja predsednik ustavnega sodišča. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. Volitve predsednika se opravijo na upravni seji pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku.
Senati Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče ima tri tričlanske senatne za preizkus ustavnih pritožb, in sicer za ustavne pritožbe s področja kazenskopravnih zadev, s področja civilnopravnih zadev in s področja upravnopravnih zadev.
Delovna telesa in strokovna podpora
Ustavno sodišče določi s sklepom o njihovi ustanovitvi sestavo, podrobnejše naloge v okviru delovnega področja in način dela delovnih teles. Med ta telesa spada tudi komisija za gospodarska in organizacijska vprašanja, ki pripravlja predloge odločitev za upravne seje ustavnega sodišča, zlasti s področij notranje organizacije, imenovanj, zaposlovanja in napredovanja, osebnih prejemkov in povračil. Strokovni sodelavci opravljajo strokovno in drugo delo za potrebe obravnavanja in odločanja ustavnega sodišča ali posameznih sodnikov.
Postopek obravnave in odločanja
Preizkus vlog in dostop do spisov
Prvi korak v postopku je, da sodnik poročevalec preizkusi popolnost vloge. Vpogled v spis imajo udeleženci v postopku. O stroških postopka, ki jih uveljavljajo udeleženci, in o plačilu stroškov, ki nastanejo sodišču v zvezi s postopkom, se odloča v skladu s predpisi.
Javne obravnave in seje
Udeleženci postopka se povabijo na obravnavo s pisnim vabilom tako, da prejmejo vabilo praviloma osem dni pred obravnavo. Poleg udeležencev postopka lahko ustavno sodišče odloči, da bo na javno obravnavo povabilo tudi druge osebe, ki lahko pripomorejo k reševanju stvari, ki je predmet postopka. Posvetovanje in glasovanje o odločitvi v zadevi, ki je predmet javne obravnave, se opravi na nejavni seji.
Struktura sodnega sistema: Hitri tečaj Vlada in politika št. 19
Redne seje ustavnega sodišča se sklicujejo v obdobjih iz 51. člena poslovnika. Izredna seja se lahko skliče tudi zunaj teh obdobij.
Potek seje in razprava
Po ugotovitvi sklepčnosti se odloča o predlaganem dnevnem redu seje. Pri tem ustavno sodišče najprej odloči o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, o predlogih za razširitev dnevnega reda in o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnavanja zadev. Po sprejetju teh odločitev predsednik da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Med sejo lahko ustavno sodišče spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda da predsednik besedo sodniku poročevalcu, za njim pa sodnikom, in sicer po vrstnem redu v smeri urinega kazalca tako, da najprej dobi besedo sodnik poleg sodnika poročevalca. V razpravi dobi prijavljeni besedo praviloma enkrat. Govoriti sme le o vprašanjih, ki se tičejo točke dnevnega reda. Če se tega ne drži, mu lahko predsednik po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko sodnik ugovarja.
Glasovanje in priprava odločb
Glasovanje je lahko preliminarno ali dokončno, o čemer na predlog predsednika ali sodnika poročevalca odloči ustavno sodišče s sklepom. V primeru preliminarnega glasovanja ustavno sodišče določi enega ali več sodnikov, ki bodo pripravili dopolnjen in spremenjen osnutek obrazložitve. Tako pripravljeni osnutek odločbe se dostavi vsem sodnikom (kroženje). Vsak sodnik, ki je glasoval za izrek odločitve, lahko v sedmih dneh po prejemu obrazložitve pisno izjavi, da z njo ne soglaša.
Če je sodnik poročevalec v postopku preizkusa ustavne pritožbe glasoval proti njenemu sprejemu, ustavna pritožba pa je bila sprejeta na podlagi četrtega odstavka 55. člena, postane sodnik poročevalec tisti izmed članov senata, ki se je izrekel za sprejem ustavne pritožbe. Do odprave odločbe ali sklepa lahko vsak sodnik pisno predlaga ponovno odločanje na seji sodišča (revotacija). Pomote v odločbah in sklepih ustavnega sodišča se popravijo s sklepom, ki ga izda predsednik.
Zapisniki sej
O obravnavi in seji ustavnega sodišča se vodi zapisnik. Zapisnikarja na javni obravnavi določi sekretar ustavnega sodišča. V zapisnik seje ustavnega sodišča se vpiše izrek odločbe ali sklepa. Vpiše se tudi izid glasovanja, in sicer tako, da se vpišejo imena sodnikov, ki so glasovali, imena sodnikov, ki so glasovali proti sprejeti odločitvi, in imena sodnikov, ki so napovedali ločena mnenja. V zapisnik se vpisujejo tudi procesni in drugi sklepi, na predlog sodnika pa tudi drugi zaznamki. Zapisnik seje ustavnega sodišča podpišeta predsednik in zapisnikar. Zapisnik se da praviloma na dnevni red prve naslednje seje ustavnega sodišča, da ga potrdi.
Objava odločitev in ločena mnenja
Vse odločbe in tisti sklepi, za katere tako odloči ustavno sodišče, v primeru sklepa senata pa senat, se objavijo v posebni zbirki odločb in sklepov ustavnega sodišča, in sicer v obdobjih, ki jih to določi v razporedu dela. Odločitev o objavi je sprejeta, če zanjo glasuje večina sodnikov, navzočih na seji sodišča oziroma senata.
Sodnik, ki se ne strinja z odločitvijo, sprejeto na seji senata ali na plenarni seji ustavnega sodišča, lahko da ločeno mnenje, in sicer odklonilno (zoper izrek in obrazložitev) in pritrdilno (če se ne strinja le z obrazložitvijo). Ločeno mnenje lahko da le sodnik, ki je to napovedal ob glasovanju.
Ločeno mnenje se izdela praviloma v sedmih dneh od dneva, ko sodnik dobi besedilo odločitve, ki ga je določila komisija za redakcijo, opremljeno s potrditvijo in podpisom sekretarja, če sodišče, na zahtevo sodnika z večino glasov navzočih sodnikov ne odloči drugače. Ustavno sodišče lahko določi rok za izdelavo ločenega mnenja, ki je krajši ali daljši od sedmih dni, če to narekuje narava stvari, o kateri je bilo odločeno. Ločeno mnenje se posreduje ostalim sodnikom, ki lahko v treh dneh dajo pripombe nanj.
Delovni razpored in odnosi z javnostmi
Predlog okvirnega razporeda dela ustavnega sodišča pripravi predsednik za posamezno leto. Razpored dela sprejme ustavno sodišče na upravni seji posebej za čas pomladanskega zasedanja in posebej za čas jesenskega zasedanja, praviloma tako, da so plenarne seje in javne obravnave ustavnega sodišča v času med 10. januarjem in 15. julijem ter v času med 10. septembrom in 20.
Za javnost dela ustavnega sodišča skrbi predsednik. Če ustavno sodišče sklene, da bo o posamezni zadevi, o kateri teče postopek ustavnosodne presoje, ali o kateri je že odločilo, seznanilo javnost preko tiska in drugih medijev, pripravi predlog tiskovnega sporočila sodnik poročevalec. Končno besedilo tiskovnega sporočila pripravi komisija za redakcijo, podpiše pa ga predsednik.
Primeri obravnavanih zadev
Med zadeve, ki jih obravnava Ustavno sodišče, spadajo:
- Zahteva predstavnika predlagatelja oziroma pobudnika zahteve za preizkus odločitve Državnega zbora, da zakonodajnega referenduma ne razpiše, ki jo ta sprejme na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS).
- Zahteva za oceno ustavnosti vsebine zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, ki jo vloži Državni zbor na podlagi 16. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS).