Afera z okuženim mesom za kebab iz Poljske je močno odmevala v Evropi, vključno s Slovenijo. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je bila ključna pri razkrivanju in obravnavi te problematike, ki je razkrila pomanjkljivosti v sledljivosti in nadzoru živilskih verig.
Začetek afere: Salmonella in zdravila v kebabih
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je prek sistema hitrega obveščanja RASFF prejela informacijo o prisotnosti salmonele v zamrznjenem kebabu, ki ga je v Slovenijo in na Hrvaško iz Poljske dobavila družba Alebon iz Ljubljane. Na Hrvaško so distribuirali skupaj 8,7 tone, v Slovenijo pa tri tone mesa.
V dveh vzorcih mesnega pripravka (kebaba), ki sta bila vzorčena v okviru posebnega nadzora, je bila ugotovljena prisotnost salmonel. V enem od teh dveh vzorcev pa je bila s kemijsko analizo potrjena še prisotnost zdravila s ketoprofenom.
Prvi neskladni vzorec
Pri prvem neskladnem vzorcu je šlo za živilo, ki je bilo proizvedeno 13. decembra 2018 in v količini 1001 kilograma dobavljeno v Slovenijo 18. decembra 2018. Inšpektorji so odredili umik živila, vrnjenih in uničenih je bilo 525 kilogramov.
Drugi neskladni vzorec
Drugi vzorec se je nanašal na goveji doner kebab. Živilo je bilo proizvedeno 19. decembra in 9. januarja dobavljeno v Sloveniji. Lot je bil v celoti uničen. UVHVVR je podatke vnesla v sistem hitrega obveščanja, na podlagi slovenskih podatkov pa je poljski proizvajalec odpoklical dodatne lote kebabov v skupni količini 11.975 kg.
Meso je bilo poslano prejemnikom v Sloveniji ter na Hrvaškem in Madžarskem. Skupaj 12 ton spornega kebaba je prišlo iz Poljske - nekaj več kot šest ton na Hrvaško in Madžarsko ter dobrih pet ton k nam. Tega kebaba niti niso več preverjali, saj so že prej potrdili, da je okužen s salmonelo. Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je pojasnila: "Ker je sistem varnosti in ukrepov tak, da če gre za isto surovino, se umakne in uniči in se več ne preverja, ali je notri salmonela ali ne."
Razširjenost in umik spornega kebaba
Poljski proizvajalec Dunya Doner kebab in Efes-pol Fedai Simsek Sp.Zoo sta bila vpletena v proizvodnjo spornih lotov. Distributerja v Sloveniji sta bila Dunya kebab in Alebon. UVHVVR je omenjenemu distributerju Alebonu zaradi novih obvestil, ki so jih prejeli prek RASFF, izrekla začasni ukrep prepovedi dajanja na trg vseh mesnih pripravkov (kebabov). Distributer je tako odpoklical goveji doner kebab proizvajalca Efes-pol Fedai Simsek Sp.Zoo z neto težo 10, 15 in 20 kilogramov. Vse količine so imele oznako lota 191219 ter rok uporabe 19. december 2019.
Kar štiri tone spornega kebaba, okuženega s salmonelo in ostanki zdravil, smo v Sloveniji že pojedli. Uprava za varno hrano je ugotovila, da je sporni kebab prejelo kar 38 ponudnikov hitre prehrane v 23 krajih po vsej državi. Dobro tono kebaba so nato vrnili nazaj v skladišče k distributerju in čaka na uničenje. Približno štiri tone pa smo pojedli, saj je bilo meso na trgu vse od decembra pa do umika.
Suho meso iz BiH najbolje na svijetu
Odziv stroke in javnosti
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da se, če meso, okuženo s salmonelo, dobro prekuhamo ali prepečemo, salmonela uniči. Lahko pa ostane denimo na mizi, pultu - tam, kjer smo imeli okuženo meso. "In tam potem režemo sadje, zelenjavo in salmonelo tako vnesemo v druga živila," še razlagajo na NIJZ. Kljub temu, UVHVVR mirijo, da nevarnosti ni, če je bilo živilo ustrezno termično obdelano. "Kot smo javnost že obveščali, živilo, ki je bilo ustrezno termično obdelano, ne predstavlja neposrednega tveganja za zdravje potrošnikov," so poudarili.
Peter Raspor, strokovnjak za varno hrano, opozarja na nevarnosti kontaminiranega mesa: "To meso se potem zmeša tudi z večjo šaržo in s tem ne pride do rešitve problema, ampak do kontaminacije še večje količine mesa. To je tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče pri teh zadevah."
Agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete Aleš Kuhar je izrazil zaskrbljenost nad uvozom poceni izdelkov: "V Slovenijo prihaja blago za potrošnike, ki so znoreli za nizkimi cenami in jih kakovost ne zanima. Ti izdelki so lepi, 'spolirani', a kakovost je porazna."
Nadzor in ukrepi
Uprava je sklenila, da je nadzor nad mesnimi pripravki tako poljskih kot tudi drugih proizvajalcev treba nadaljevati zlasti glede preverjanja skladnosti z mikrobiološkimi merili. Poleg tega morajo distributerji več pozornosti posvetiti lastnim postopkom preverjanja dobaviteljev. Janez Posedi, generalni direktor UVHVVR, je dejal: "Ocenjujem, da bomo v naslednjih dveh do treh tednih našli še druga živila ali mesne pripravke, v katere bi lahko bilo vključeno sporno meso. Upam, da ne, ne moremo pa tega izključiti."
Sistem nadzora prehranskih artiklov v Sloveniji po oceni prehranskega varuha Igorja Hrovatiča deluje dobro, vendar poudarja, da bi morala biti transparentnost izvajanja nadzora večja. Prav tako se je zavzel za popolno sledljivost surovin v mesnih izdelkih, kjer bi moral potrošnik vedeti, kje in na kakšen način se surovina prideluje.
Meso iz sporne klavnice Elkopol
Poročilo UVHVVR je potrdilo, da meso v spornih kebabih sicer ne izvira iz poljske klavnice Elkopol, kjer so klali domnevno bolno govedo in meso prodajali kot neoporečno. Kljub temu so inšpektorji med preverjanjem našli tudi pošiljko zamrznjenega mesa, ki je že septembra lani prispelo v slovenski skladiščno-zamrzovalni obrat. To meso izvira iz sporne poljske klavnice, vendar iz obdobja, ko poljski organi še niso zaznali spornih oziroma kriminalnih dejanj. UVHVVR je pošiljko tega mesa v celoti zadržala zaradi suma na kemično neskladnost pošiljke.
Poljski organi so ugotovili, da je bilo meso iz sporne klavnice distribuirano preko podjetja Zaklad miesny kamienczyk, PL 14354202 WE, v devet evropskih držav. Slovenija ni bila na distribucijski listi, vendar je kasnejše obvestilo razkrilo ilegalne aktivnosti in odkritje bolnih živali, ki niso bile primerne na zakol, v zapuščenem prevoznem sredstvu.
Posledice in nadaljnji ukrepi
Afera je sprožila tudi politične odzive. Stranka NSi je ob novici o uvozu bolnega mesa iz poljske klavnice v Slovenijo vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predlagajo, da vlada pripravi predlog ukrepov za zaščito slovenskega potrošnika in spodbudi večjo samooskrbo z varno in zdravo hrano.
Na NIJZ opozarjajo na smernice prehranjevanja v vrtcih in šolah, kjer svetujejo naročanje čim bolj kakovostnih, lokalnih in svežih živil ter zmanjševanje vključevanja odsvetovanih mesnih izdelkov. Uprava za varno hrano bo še naprej javnost obveščala o svojih aktivnostih in izsledkih, hkrati pa nadaljuje z nadzorom.