Zimska solata, ki prezimi na vrtu in nas razveseljuje z zgodnjim spomladanskim pridelkom, je posebnost slovenskega in hrvaškega vrtnarstva. S pravim pristopom lahko sezono solate raztegnemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, včasih celo čez zimo, kar nam omogoča uživanje v sveži, doma pridelani solati, bogati z vitamini in minerali. Ko solato gojimo zunaj tipične sezone, se sicer lahko pojavijo drugačne težave kot poleti, a kljub temu se da zimsko solato pridelati prav na vsakem vrtu.
Zakaj je zimska solata posebnost slovenskega vrtnarstva?
Pridelava zimske solate na prostem je po besedah specialistke za zelenjadarstvo, agronominje Miše Pušenjak, precejšnja posebnost slovenskega in hrvaškega vrtnarstva, drugod takšen način ni v navadi. To nam omogoča, da zapolnimo gredice v jesenskem času, ki sicer ne bi ostale prazne, in tako vzgojimo doma pridelano solato, ki vsebuje veliko več vitaminov in mineralov. S pridelavo lahko pričnemo že zgodaj spomladi, ko je želja po sveži domači solati običajno največja.
Izbira pravih sort zimske solate
Ne moremo pričakovati, da bo ena sama sorta solate uspevala enako dobro marca, julija in oktobra. Za zimsko pridelavo obstajajo specifične sorte, ki se delijo v skupino krhkolistnih (hrustljavih) in mehkolistnih.
Razdelitev sort: krhkolistne in mehkolistne
Izbor prezimnih sort je presenetljivo ozek. Celo na številnih domačijah, kjer še pridelujejo lastne sorte, ne najdemo veliko prezimnih solat. Največ je takih, ki se sejejo vse leto. Zimske sorte so priljubljene pri ljubiteljih vrtnarjenja in nam zagotavljajo svežo solato, ko je običajno ne pričakujemo.
Krhkolistne sorte
Posavka: Najpogostejša izbira
Posavka je, sodeč po prodaji semena, sadik in solate na tržnicah, najpogostejša zimska sorta. Naredi sklenjeno glavo, temneje zeleni listi imajo na robovih rdečkast nadih. Po besedah agronominje Miše Pušenjak Posavka po drugi strani naredi sklenjeno glavo, vendar so listi temno zeleni z rahlo rdečim nadihom po robovih.
Vegorka: Sorta s posebnimi značilnostmi
Vegorka ima manj sklenjeno glavo od Posavke in svetlejše zelene liste z redkejšimi rdečimi pegami. Zelo je občutljiva na solatno plesen. Ima rumeno zelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj razprto glavo, kar pomeni, da glava ni povsem sklenjena, zaradi tega je več zelenih listov kot belih. Mnogi je zaradi tega ne jedo, saj imajo Slovenci raje notranji, beli del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Žal ima Vegorka še eno nezaželeno lastnost - je občutljiva za solatno plesen.
Bistra: Slovenska sorta z odličnim okusom
Povsem naša, slovenska, je sorta Bistra. Naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. Bledo zeleni listi so zelo krhki. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast rob. Zanjo je značilno, da ne bo dobro uspevala, če je vrt pretirano gnojen, vendar ima odličen okus. Bistra naredi velike sklenjene glave, a le, če ni preveč gnojena.
Mehkolistne sorte
Najstarejši prezimni sorti pri nas sta Zimska rjavka, ki jo danes najdete pod imenom Brune D'hiver, in Nansen, ki jo najdete tudi pod imenom Nansen's Nordpool. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima liste, kot že ime pove, rdeče rjave tam, kjer nanje posije kaj sonca, in zelene ali skoraj bele v notranjosti glave, zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od sorte Nansen.
Pomembnost raznolikosti
Da vam veliko solate ne uide v cvet, lahko preprečite tudi tako, da posejete vsaj dve sorti, saj dozorevajo različno.
Optimalen čas in način setve zimske solate
Zaradi zelo nepredvidljivih jeseni pa tudi zelo pisane klime v Sloveniji je najbolj primeren datum najtežje določiti prav pri setvah zimskih solat.
Spremenjeni termini setve
V primerjavi s starimi tradicionalnimi navodili danes te sorte sejemo najmanj dva tedna, celo mesec dni pozneje. Nekoč smo pričeli te sorte sejati v sredini avgusta, danes je to seveda absolutno prezgodaj. Zimske sorte so sorte kratkega dneva, v dolgem dnevu takoj zacvetijo. V vročini tudi slabo kalijo, prav tako ne rastejo najbolje. Termin setve se je zaradi vremenskih sprememb močno spremenil, saj so zime vedno bolj mile, a kljub temu lahko še vedno pričakujemo tudi kakšno ostro, mrzlo obdobje. V zadnjih letih nas zima obišče dokaj pozno.
Priporočeni termini za setev
Zimsko solato lahko sejete v več terminih. Solato Posavko sejemo približno od začetka septembra do srede oktobra v štirinajstdnevnih presledkih, da bo prezimila v različnih razvojnih fazah. Zimsko solato sejemo v več terminih, saj je vse odvisno od dolgoročne vremenske napovedi. Prvič jo lahko sejete od sredine septembra dalje. Zagotovo boste uspešni, če krhkolistne sorte sejete v sredini septembra in prvem tednu oktobra, mehkolistne pa konec septembra in v sredini oktobra. Včasih je uspešna tudi kasnejša setev. V takem primeru prvi termin setve opravimo konec septembra ali v začetku oktobra. V hladnem oktobru priporočamo, da zimsko solato sadite s pomočjo sadik. Najbolje je sejati v dveh terminih. Priporočam, da zimsko solato sejete v dveh terminih, saj eden bo že pravi. Prvi termin za setev krhkih sort je konec septembra, drugi pa proti koncu oktobra. V rastlinjaku lahko še nekaj dni pozneje. Mehkolistne sorte sejemo sedem do deset dni kasneje.
Prednost neposredne setve pred sadikami
Veliko bolje prezimijo zimske solate, ki smo jih posejali neposredno na gredo, pregoste sadike pa bomo lahko razsadili drugam zgodaj spomladi. V jesenskem času dajemo prednost setvi zimske solate iz semena. Pri prezimnih sortah solate se takšen način najbolje obnese, ker tako solata dobro prezimi. Če se odločimo za sadike, je velika verjetnost, da bodo prevelike, da bi uspešno prezimile in spomladi tvorile glave.
Pomen velikosti rastlin pred zimo
Zimske solate najbolje prezimijo v velikosti od 4 do 6 listov. To bomo najlažje dosegli, če se do zime iz semena razvijejo rastline, ki imajo le od štiri do šest listov. Takšne bodo najlažje prezimile. Najbolje prezimi solata, ki ima pred hujšim mrazom razvitih 4 do 6 listov. Ob zgodnjih setvah se v topli jeseni zgodi, da najprimernejšo velikost prerastejo, zato jih še pred zimo porabimo kot mlado puljeno solato.
Setev v vrste za lažje vzdrževanje
Posavko in druge zimske solate sejemo v vrste, ki so vsaj 30 cm narazen, v vnaprej zalito plitvo brazdo. Solato običajno sejete povprek, če jo boste sejali v vrste, naj bodo 30 cm narazen. Tako jo boste spomladi lažje okopali z nihajno motiko in razredčili. Veliko vrtičkarjev ima še vedno navado, da solato, predvsem zimsko, poseje kar povprek namesto v vrstice. Prav pri prezimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Zimsko solato v vrste sejemo zato, ker jih bomo ob prvih pomladnih otoplitvah okopali in s tem spodbudili rast in oblikovanje glavic. Alternativa setvi preko cele grede je setev zimske solate v vrste. Tako je solato lažje okopati, redčiti, porabimo tudi manj semena. V tem primeru solato v vrsti redčimo na razdaljo 30 cm. Kasneje solato v vrsti razredčimo na razdaljo 30 cm. Po redčenju naj bo razdalja v vrsti cca. 30 cm.
Priprava tal in gnojenje
Predsetvena priprava gredice
Pred setvijo je treba tla plitko obdelati. Priporočamo uporabo orodja za rahljanje tal. Gredice, ki so rahle in so bile poleti pokrite z zastirko, najlažje pripravimo z nihajno motiko. Za tla, ki so zbita in težka, uporabimo orodje, ki omogoča globje rahljanje tal. Delo opravimo takrat, ko se zemlja ne oprijemlje orodja in obutve. Zemljo pred setvijo samo plitvo prekopljemo, da pripravimo setveno plast. Solata ima plitev koreninski sistem, zato potrebuje dobro prerahljano zemljo.
Gnojenje: manj je več
Pred setvijo zimskih solat (solate so skromne porabnice hranil) tal ne gnojimo posebej, zadostujejo hranila, ki so ostala v zemlji od prejšnjih kultur. Gredice, kjer bo uspevala solata ali druga listna zelenjava, zmerno obogatite s kompostom (1 L/m²) ali organskim gnojilom, ki ga lahko kupite v trgovini. Če slabo raste, ji dodajte nekaj komposta. Gredice, kjer gojite solato, ne gnojite s hlevskim gnojem. Pred setvijo ne gnojimo, saj zadostuje gnojenje rastlinam, ki so na gredi rastle pred solato. V jeseni ne gnojimo! V primeru, da je bila gredica predhodno močno gnojena, gnojenje ni potrebno. Na takih gredicah je uspevalo zelje, paradižnik, jajčevci, paprika in ostale plodovke. Za slabše gnojene gredice uporabimo 1 l komposta na m2.
Dobri predhodniki na gredi
Najboljši predhodnik solate so korenovke in gomoljnice, saj zemljo rahljajo tudi v globino. Spomladi in poleti je dober predhodnik solate tudi fižol, bob ali grah, za zimske solate pa metuljnic (stročnic) ne priporočam.
Nega in zaščita zimske solate skozi zimo in zgodnjo pomlad
Ogrinjanje in rahljanje tal pred zimo
Pred zimo lahko zimske solate v suhem vremenu ogrnemo - izraz pomeni, da jih okopljemo in malo više osujemo koreninski vrat rastlinic.
Prezimovanje brez prekrivanja: Prednosti in izjeme
Zimske solate na vrtu nikoli ne pokrivamo, če jo sejemo pravočasno. Zaščita zimske solate v običajni zimi ni potrebna. Najboljše bo prezimila, če je ne pokrivamo in sejemo v optimalnem terminu. V primeru močnejše zime brez snega je dobro, da jo dodatno zaščitimo z vrtnimi loki. Zemljo obdelajte brez "štihanja" in jo globoko rahljajte z orodjem za rahljanje. Zelo pomembno je, da pred zimo posevka ne prekrivamo s koprenami, saj se pod njimi listi ne utrdijo in potem jih spomladi hitro napadejo bolezni. Prav tako jih lahko poškoduje močnejše spomladansko sonce. Kadar je posevek prekrit, je samo več težav kakor prednosti. Pokrijemo ga le, če ima solata v začetku zimskega mraza ali pred prvim snegom manj kot tri liste. Solate praviloma ne pokrivamo, saj se pod kopreno zadržuje vlaga, ki pa solatnim listom škoduje, razvije se lahko solatna plesen. Posebno velike težave imajo večje rastline, ko je veliko snega. Pod njim ni zraka in zato so težave z boleznimi še večje. Pod agrokoprenami je ta težava še večja. Če pa je solata zmrznjena, jo pustimo pri miru, da se zopet odtaja.
Prva spomladanska opravila: okopavanje in redčenje
Zima je vedno čas, ko zemlja počiva. Tudi mi jo moramo pustiti na miru, ne okopavamo je in ne rahljamo. Zato se močno zbije, posebno če je pozimi veliko padavin. Prvo spomladansko opravilo je zato rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, seveda tudi solate. To storite, ko so tla primerna za obdelavo in se ne oprijemajo orodja. Takoj ko se zemlja primerno osuši, posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo tudi z rahljalnikom (to je tisto orodje s tremi zobmi). S tem tudi prebudimo mikroorganizme in tako kar pognojimo. Saj ste letos videli, kako hitro je bila spomladi zemlja kot beton. V takih razmerah se korenine ne morejo razrasti, rast solate je upočasnjena, zelo rada pa potem nedorasla pobegne v cvet. Če je posevek posejan v vrsto, je okopavanje hitro in brez večjega napora. Zgodaj spomladi pridelamo tudi velike, čvrste glavice, zimske krhkolistne ali mehkolistne solate. Ob prvi otoplitvi spomladi vrste okopljemo, rastline pa razredčimo, da bodo tiste, ki ostanejo, imele dovolj prostora za oblikovanje glav.
Razsaditev sadik in strategije za zgodnejši pridelek
Takoj ko se v drugi polovici februarja dovolj osuši in seveda najprej odtali, če je zemlja zamrznjena, najprej prerahljamo zemljo okoli rastlin. Takrat lahko solato tudi razsajamo. To naredite tudi pri setvah "povprek", pri tem boste pač nekaj rastlin uničili. Potem pa lahko del posevka pokrijete z agrokopreno. Prekrivanje v sončni pomladi pomeni tudi do deset dni zgodnejši pridelek. A če boste prekrili celo gredo, bo tudi vsa solata skoraj istočasno pobegnila v cvet. Če pa prekrijete le del grede, boste dosegli dva termina dozorevanja, kar si zagotovo vsak želi. Prekrivanje je smiselno tudi v rastlinjaku. A prav tako bodite pozorni, da ne prekrijete vsega posevka naenkrat. Šele zatem lahko del gredice prekrijete z agrokopreno, da imate nekje do deset dni zgodnejši pridelek. Sadike solate običajno presajamo v drugi polovici meseca, saj imamo hitrejši pridelek iz sadik.
Boj proti boleznim in škodljivcem
Preprečevanje solatne plesni in gnitja
Težav z boleznimi (solatno plesen) ne bo, če ne boste sejali in sadili pregosto. Koreninske uši in pogosto gnitje solate so znak, da na vrtu gnojimo preveč. Pod agrokoprenami, kjer ni zraka, so težave z boleznimi še večje.
Rešitve za polže in druge škodljivce
Če imamo težavo s polži, tla okoli solate obdajte z zastirko iz listov bezga, gozdne praproti in pokošene bele gorjušice. Težave na solati lahko povzročajo tudi strune in voluhar. Med solato posejte mesečno redkvico. Ta bo še dozorela, solati bo pomagala pri kaljenju. Morda bo zato tudi kaj manj škode zaradi polžev.
Ugodno sosedstvo za zimsko solato
Seznam dobrih sosedov
Dobri sosedje solate so špinača, por, repa, blitva, čebula, zelje, cvetača, ohrovt, črna redkev, drobnjak, jagode, meta, korenček, beluši, sladki komarček, zelena in pastinak.
Pobiranje pridelka in podaljšanje sezone
Kdaj in kako pobirati glave
Zimske krhkolistne sorte v toplejših krajih prezimijo brez težav, v hladnejših krajih bolje prezimijo, če jih zaščitite. Pobiramo jih v spomladanskem času, ko oblikujejo lepe glave. Pri glavnatih solatah čakamo dlje časa, da le te tvorijo glave in imamo pridelek. Pridelek boste pobirali v spomladanskem času.
Pobiranje listov in ohranjanje rasti
Zimska solata nam spomladi daje zgodnje obilne pridelke. S postopnim nabiranjem zunanjih listov, "od spodaj navzgor", si obdobje pridelka solate precej raztegnemo. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter gnijejo. Srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Ko so rastline še majhne, lahko začnemo z rezanjem listov nad tlemi, da se rastline solate ponovno obrastejo. Tako vzgojimo doma pridelano solato, ki vsebuje veliko več vitaminov in mineralov.