Znano družinsko podjetje za proizvodnjo slaščic in tort Sastela iz Pristave, ki je v javnosti še vedno bolj znano po blagovni znamki Rogljiček in ustanovitelju Marselu Šalamonu, je prevzela varaždinska družba Ekos Holding.
Prevzem in širitev poslovanja
Ekos Holding sodi med hitro rastoča in najbolj stabilna hrvaška podjetja, njegova osnovna dejavnost je proizvodnja slaščic in tort. Ta poteka v okviru družbe Ekos Pekarnica, ki je največje hrvaško podjetje za proizvodnjo svežih in zamrznjenih slaščičarskih ter pekarskih izdelkov in jih izvaža v več kot dvajset držav. Ob tem podjetju sta v skupini še dve - Prehrana, katere osnovna dejavnost so prehranski proizvodi, in Elcon, eden vodilnih in najstarejših proizvajalcev kislega zelja in repe ter kisov in bučnega olja.
Ustanovitelj in lastnik holdinga, ki posluje od leta 1990, je Hrvoje Vojvoda, nekdanji varaždinski župan, v začetku lanskega leta pa ga je nasledil sin Josip, ki je napovedal sodobnejši koncept razvoja družbe, kar želi doseči z novo vodstveno ekipo. Prevzemi in širitev na nove trge so tako del te strategije.
Razvoj podjetja Sastela in blagovne znamke Rogljiček
Podjetje Sastela posluje v sodobnih prostorih v Pristavi, za katere je uporabno dovoljenje dobilo februarja 2018. Pred tem je proizvodnja potekala v ljutomerskem hotelu, ki ga je podjetje Sastela leta 2014 vzelo v najem za tri leta pri družbi Sava Turizem. Sastela svoje izdelke uspešno prodaja tako na domačem trgu kot na tujih in se ponaša z več priznanji za kakovost. Podjetje, katerega direktor je uradno še vedno Žan Šalamon, je v letu 2021 ustvarilo 1,8 milijona evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot leto prej.
Ljutomer kot pomembno gospodarsko in prometno središče
Ljutomer je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije. Je središče Prlekije ("Prleška prestolnica") in Občine Ljutomer in je že stoletja najbolj razvito mesto v regiji. Mesto se nahaja v osrčju Prlekije (skrajni rob Štajerske) in meji na Prekmurje in Hrvaško. Skozi mesto teče reka Ščavnica, ki se pri Razkrižju izliva v reko Muro. Območje obsega del Panonske kotline, ki je s svojimi kvartarnimi naplavinami in sedimenti pripomogla k razvoju regije in celotnega območja.
Geografska in zgodovinska lega
Geografsko je območje povezano z Madžarsko in celotno Transdanubijo. Zaradi podobnih kamnin so se razvile tudi podobne panoge. Ob robu Prlekije (Ljutomera) se nahaja hribovito območje iz terciarnih laporjev in gline, ki je pomembno vinorodno območje Slovenije, s središčem v Jeruzalemu. Pomembno je na razvoj mesta vplivala regulacija Ščavnice in izgradnja Gajševskega jezera, ki je preprečilo številne poplave iz preteklosti.
Mesto se nahaja ob več regionalnih cestah, ki ga vežejo z Radenci in Gornjo Radgono proti severu, z Ormožem proti jugu, Lendavo proti vzhodu in Ptujem proti jugozahodu in je tako pomembno cestno vozlišče. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s sekundarnimi panogami, čeprav v novejšem času prednjačijo terciarne (storitve, turizem). V mestu je nekaj podjetij: Krka, Murales in številna druga.
Razvoj in urbanizacija
Naselje je že skozi stoletja imelo pomembno geografsko lego na stičišču pomembnih prometnih poti. V času rimskega imperija je tukaj blizu potekala pomembna trgovinska pot Poetovio-Halicanum, med Obudo (sedaj del Budimpešte) in Italijo, ob njej je stala naselbina Ad vicesimum. Kraj se prvič omenja leta 1249 kot Luetenberch. Že leta 1265 dobi tržne pravice z lastnim sodiščem. Leta 1442 je kraj dobil enake pravice kot Radgona. Že v srednjem veku je slovel po vinu ljutomerčanu.
Po letu 1848 se je Ljutomer začel razvijati v upravno-politično in kulturno središče Prlekije. Leta 1927 dobi kraj mestne pravice. Industrializacija je odprla številne obrate v mestu, zlasti na severu okoli Kolodvora oz. Železniške postaje Ljutomer (severno od Ščavnice oz. njenega severnejšega umetnega razbremenilnega kanala). Bližje središču mesta je še Železniško postajališče Ljutomer mesto. Izrazitejše (ločeno) naselje stanovanjskih hiš, ki je nastalo po 2. svetovni vojni, je Kidričevo naselje ob Kidričevi ulici na jugu, okoli katerega je med drugim polkrožno speljana železniška proga.
Prvi arhitekt mesta Ljutomer, Štefan Baler, je dal Ljutomeru sodobno mestno podobo, ki se prepleta s prleško tradicijo. Bil je glavni urbanist mesta Ljutomer, ki je vso svojo 40-letno kariero posvetil razvoju mesta in širše regije. Je ustanovitelj prvega arhitekturnega biroja DOMUS PROJEKT v Ljutomeru in avtor številnih arhitekturnih intervencij, kot so Dom starejših občanov Ljutomer v mestnem parku, ureditev celotnega športnega parka s kopališčem, Muzej kasačev, stavba Nujne medicinske pomoči, večkratna preureditev Zdravstvenega doma, arhitekturne intervencije v stavbi Gimnazije, Poslovno stanovanjski objekt Mitra, poslovni objekt na Prešernovi ul. 17, Stanovanjsko poslovni objekt na Prešernovi ulici 24, celotni kare poslovno stanovanjskega objekta na Glavnem trgu od Blagovnice naprej, poslovno stavbo Pošte Slovenije, naselje vrstnih hiš na ulici Ludvika Bratuše, večstanovanjski Filipičev blok, večstanovanjski objekt na Fulneški 7, poslovno stanovanjski kompleks na vogalu Starega trga in Postružnikove ulice, preureditev Miklošičevega trga pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika, novo stavbo Karitas na dvorišču župnišča in večkratne intervencije na stavbi župnišča, nadzidavo in ureditev notranjih prostorov stavbe Občine in Upravne enote Ljutomer, večstanovanjska stavba neprofitnih občinskih stanovanj na ulici Ivana Kaučiča in še mnogo privatnih stanovanjskih hiš. Za svoja arhitekturna dela je bil večkrat nagrajen z občinskimi priznanji Občine Ljutomer in državnimi priznanji Zbornice za arhitekturo Slovenije ter Ministrstva za izobraževanje.
Turizem in kultura
Ljutomer leži blizu znanih turističnih središč (Banovci, Radenci, Jeruzalem, Bioterme Mala Nedelja), tudi v samem mestu je v Parku prvega slovenskega tabora Letno kopališče Ljutomer. Hkrati je mesto dobilo novo podobo z obnovo Glavnega trga (2008) in je vredno ogleda. V mestu se nahaja tudi Mestni muzej Ljutomer, ki skriva bogato zbirko iz taborskega gibanja in obdobja NOB na tem območju. V mestni hiši je tudi občinska knjižnica, lokalna turistična organizacija (LTO), slaščičarna Rogljiček in bar Perla. Gozdni rezervat Jeruzalem leži okoli kilometer severovzhodno od Ljutomera. To je klimaksni bukov gozd, izločen iz gospodarjenja v raziskovalne namene.