Gojenje zgodnje mehkolistne solate: Praktični nasveti

Zeleni listi solate nam skozi leto večkrat popestrijo jedilnik. Še poseben čar pa je, če lahko solato naberemo na svojem vrtu tik pred kosilom in tako uživamo v polnosti njenega okusa. Solata je nadvse priljubljena vrtnina, ki vsebuje številne vitamine in minerale, zato velja za železni repertoar vsakega vrta.

Tematska fotografija sveže nabrane solate na vrtu

Vrste in tipi solat

Na policah s semeni je na voljo široka paleta sort solat. V grobem jih sicer lahko delimo na štiri glavne skupine: glavnate solate, vezivke (romanske solate), berivke in rezivke. Vsaka izmed teh osnovnih skupin pa ima seveda še več podskupin.

Glavnate solate: Krhkolistne in mehkolistne

Glavnate solate prepoznamo po tem, da oblikujejo glave, značilne za določeno sorto. Delimo jih na krhkolistne in mehkolistne solate. Za krhkolistne solate je značilno, da dajejo večji pridelek kot mehkolistne, vendar pa dozorijo tudi od osem do petnajst dni kasneje kot mehkolistne solate.

  • Krhkolistne solate dalje delimo na batavije (svetlo zelene do rumeno zelene barve) in na ledenke (nekoliko temnejše). Med krhkolistne solate sodijo tudi sorte kot so ljubljanska ledenka, dalmatinska ledenka, gentilina, braziljanka, bistra, posavka in vegorka. Krhkolistne solate razvijejo bolj robustne liste, ki se razlikujejo po barvi listov in obliki listnega roba. Tehnološko zrelost dosežejo od 5 do 10 dni kasneje kot mehkolistne sorte.
  • Mehkolistne solate razvijejo svetlejše, nežne liste, ki se zavijajo v glavo. Notranji listi so običajno svetlejši kot zunanji, listni rob je gladek. Poznamo tudi rdeče mehkolistne solate, ki s svojo barvo popestrijo naše grede in krožnike. Med mehkolistnimi sortami so najbolj znane Majska kraljica in Atrakcija. Pri ljubiteljih vrtnarjenja so priljubljene tudi zimske mehkolistne solate, kot sta zimska rjavka in nansen.

Rezivke in berivke

Tudi sicer v prosti uporabi večkrat zamenjujemo izraza berivka in rezivka, saj gre pri obeh za pobiranje mladih solatnih lističev. Vendar pa je glavna razlika tudi v pravem tipu solate. Za solate, ki spadajo v skupino rezivke, je značilno, da ne delajo glav, temveč ostanejo v stadiju rozete.

  • Berivka je pokončna solata s slabo sklenjenimi glavami. Listi hitro rastejo in imajo poudarjeno listno žilo. Prednost berivke je v tem, da nabiramo mlade liste. Zato jo lahko sejemo povprek in v vrste.
  • Rezivke (Lactuca sativa L. var. Secalina) razvijejo skledasto obliko rozete in ne oblikujejo glav. Zaradi dobre odprtosti poleti ne prihaja do poškodb notranjih listov kot pri glavnatih solatah. Rezivko lahko med intenzivno rastjo režemo večkrat (vsaj 1 cm nad rastnim vršičkom).

Salanove solate

Dokaj nova skupina solat so salanove. Gre za rozetaste mehkolistne solate, ki so primerne za celoletno pridelovanje na prostem. Rozeta je sestavljena iz manjših listov, ki se ne dotikajo tal, s čimer je zmanjšana možnost razvoja bolezni. Posebnost solate salanove je, da se rozeta razdeli na številne enako velike liste z enim samim rezom skozi osnovo. Poznamo rdeče in zelene različice, take z ravnim ali kodrastim listnim robom.

Priprava za setev in sajenje zgodnje solate

Izbira sorte in čas setve

Že zato, ker poznamo toliko tipov in sort solat, je pomembno, da poznamo tudi lastnosti nekaterih sort oziroma se pred nakupom o njih pozanimamo. Določeni tipi solate namreč bolje uspevajo takrat, ko je dan krajši kot noč, spet ostale bolje takrat, ko je dan daljši kot noč. Določeni tudi bolje prenašajo nizke temperature in gredo pri višjih hitro v cvet, spet druge vročino bolje prenašajo.

Za najbolj zgodnjo spomladansko pridelavo posejemo prva semena solat ob ugodnem vremenu. Semena solate lahko kalijo že pri relativno nizkih temperaturah okrog 2 do 4°C, kar se ponavadi zgodi v začetku marca. Mehkolistne sorte solate na prosto sejemo do začetka aprila, krhkolistne spomladanske sorte pa do konca aprila.

S prvimi setvami pričnemo že v mesecu marcu. Med prvimi lahko sejemo sorte, kot so Ljubljanska ledenka in Majska kraljica. Le-ti sejemo vse do sredine maja, ko začnemo sejati bolj poletne sorte solate, kot so Unicum, Dalmatinska ledenka, Gentilina, oziroma izberemo sorte, ki spadajo med romanske solate.

Izbor različnih semen solat

Priprava tal in gnojenje

Solata glede tal ni zahtevna, toda bolje uspeva na dobrih, bogatih tleh, to je torej takih, ki vsebujejo veliko organske mase. Gredice, kjer raste solata, pognojimo s posebej prilagojenim organskim gnojilom v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo. Z uporabo organskega gnojila izboljšamo kakovost in količino pridelka, nahranimo drobnoživke in drugo življenje v tleh (koristne bakterije, glive,...), izboljšamo kakovost tal, hkrati pa povečamo tudi rezervo hranil v tleh.

Če imamo ilovnata tla, ki so običajno precej pusta, lahko zemljo pomešamo s kameno moko in drobnim peskom, kar bo zemljo naredilo bolj zračno. Jeseni je priporočljivo posejati facelijo za zeleno gnojenje. Solata ne rabi posebno močnega gnojenja; gredice, kjer gojite solato, s kompostom ali drugim organskim gnojilom gnojite pol manj kot paradižnik ali papriko. Hlevski gnoj solati načeloma ne ustreza, bolje jo je gnojiti s kompostom.

Vzgoja sadik solate

Vzgoja sadik solate je odličen način za zgodnejši pridelek. Tehnično postopek vzgoje sadik poteka enako kot pri cvetači, zelju in kolerabici, le da solata hitreje doseže "zrelo fazo" sadik in jih tudi prej presajamo na prosto.

Setev semen

  1. S setvijo začnemo v sredini februarja.
  2. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo.
  3. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo.
  4. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C, kar ustreza tudi ostalim rastlinam, ki jih kalimo istočasno.
  5. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.

Pikiranje in nadaljnja nega

Ko so lepo razviti klični listi (v roku 5 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline "pretegnile", jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 0 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je solata v tej rastni fazi že užitna.

Juretov vrtiček Epizoda 1 - Vzgoja Sadik

Sadike redno zalivamo vsak drugi dan kot vse ostale, ki jih vzgajamo istočasno. Kasnejše setve prav tako sejemo gosto v večjo posodo in kasneje pikiramo. A je kasnejša nega sadik lažja, saj zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Ker je rastlina ves čas zunaj, ni potrebno utrjevanje kot pri zgodnjih sadikah.

Sajenje in nega na prostem

Presajanje in sadilna razdalja

S prvimi saditvami na prosto lahko začnemo takrat, ko so tla ogreta vsaj na 5 ˚C. Podatki o temperaturi tal so javno dostopni. Presajanje sadik na prosto poteka od sredine marca do sredine septembra. Ko imajo sadike oblikovanih vsaj 4 do 6 listov, so dovolj velike, da jih presadimo. Sadike posadimo na razdalji 20 cm v cikcak vzorcu. Ta (gosta) sadilna razdalja je primerna za rozetaste sorte, medtem ko glavnate tudi uspejo na taki razdalji, če nekatere glave poberemo pred njihovo končno velikostjo, da imajo ostale dovolj prostora.

Glavnatim solatam namenimo več prostora in sicer jih presadimo na vsakih 30 cm v cikcak vzorcu. Pripravimo sadilne luknje, ki jih zalijemo, v primeru suhega vremena pa izdatno zalijemo celo površino grede. Pri presajanju sadik v poletnih mesecih se ravnamo tudi po vremenu in presajamo pred dežjem ali takoj po njem. Zunanji večji listi se obtrgajo in pustijo zgolj dva najmlajša lista, iz katerih bo rastlina rasla, s čimer se zmanjša šok presajanja v vročih dneh.

Mehkolistne solate lahko sadite nekoliko bolj skupaj. Na splošno velja, da je sadilna razdalja za krhkolistne solate med vrstami okrog 40 cm in v vrsti približno 30 cm, pri mehkolistnih pa je lahko 5 cm manj. Rozetasti tip solate sadimo nekoliko bolj narazen, vsaj 40 cm med vrstami, lahko pa tudi v trikotnik, kjer je razdalja lahko nekoliko manjša.

Presajanje sadik solate na gredo

Zalivanje in nega tal

Večina solatnih korenin se nahaja na globini do štiri cm, zato solato v sušnih obdobjih redno zalivamo. Solata ima rada vlažna tla. Pri ohranjanju vlage v tleh nam lahko pomaga tudi zastirka. Pokošeno travo, slamo ali sekance posujemo na dva cm debelo okrog solat. Vendar pa morate paziti, da solato pred uporabo temeljito operete.

Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej poleti ob suhem in sončnem vremenu. Solatni listi vsebujejo 95 % vode, zato si lahko predstavljamo, da vode za solate ni nikoli preveč. Več kot bomo zalivali, hitrejša bo rast in več bo pridelka. Lahko jo zalivamo vsak dan, v praksi pa je vseeno dovolj, da izdatno zalijemo enkrat tedensko, še posebej, če ni dežja. Zalivamo zgodaj zjutraj, da preprečimo zastajanje vode na listih, saj lahko slednje vodi do razvoja sive ali pepelaste plesni.

Plevel med rastlinami odstranjujemo z vrtnim orodjem, kakšen posamezen plevel blizu rastlin pa ročno. Solata je zelo hvaležna za redno rahljanje tal in zalivanje. Skrbimo, da so tla rahla.

Zalivanje sveže posajene solate

Dobri sosedje solate

Solata je skoraj z vsemi vrtninami dobra soseda in ima zelo malo neugodnih oz. slabih sosedov. Pazimo, da je ne sejemo in sadimo v bližino peteršilja. Spomladi prostor med vrstami izkoristimo za setev redkvice, tako imamo tla zelo hitro zakrita, kar je v spomladanskem času zelo pomembno. Sadimo jo lahko tudi izmenično s korenčkom, ko solato porežemo, na tem mestu posadimo por. V mesecu maju, ko sadimo paradižnik in papriko, jo sadimo v vmesni prostor, saj sadike plodovk sadimo dovolj narazen, da solata lepo uspeva.

Dobri sosedje solate so blitva, bučke, cvetača, čebula, črna redkev, drobnjak, fižol, grah, jagode, korenje, kolerabica, kumare, meta, ohrovt, pastinak, por, sladki komarček, špinača, zelena, zelje.

Bolezni in škodljivci

Solata ni zahtevna za vzgojo in navadno z njo nimamo večjih težav, vsaj kar se bolezni tiče. Ker solate rastejo izredno hitro, kemično zatiranje bolezni in škodljivcev ni priporočeno. Da do okužb ne pride, poskrbimo za primerne razdalje med rastlinami, prav tako pa ne pretiravamo z gnojenjem.

Največji škodljivec solate so zagotovo polži. Sveže liste solate imajo zelo radi. Redno odstranjujemo odmrle liste in pazimo, da na gredah nimamo nepredelanega organskega materiala, ki jih še dodatno privablja. Poleg polžev so bolj problematične strune, ki jih lahko zatirate z ekološkimi pripravki. Strune lovite tudi na nakaljeno žito ali narezan krompir, moti jih okopavanje, zelo koristna je tudi zastirka. V vrt lahko sejte tudi ajdo, lan in proso, ki zmanjšujejo prisotnost strun. Krhkolistne solate sorte Canasta polži nimajo tako radi, kot ostale sorte.

Polž na solatnem listu

Predvsem v jesenskem času ter pri vzgoji v rastlinjaku so problematične glivične okužbe - siva plesen, bela gniloba solate in črna gniloba solate. Poleg sive in pepelaste plesni so glavni škodljivci na solati polži.

Obiranje in hranjenje

Solata dozori v zelo kratkem času, kljub temu pa uspe v listih nabrati izredno veliko koristnih snovi. Z dobrim načrtovanjem večkratnih setev solata na vrtu uspeva večino leta. Na prostem jo pobiramo od aprila do novembra ali še dlje.

Rozetaste sorte nabiramo postopno. Glede načina obiranja imajo tudi imena - berivkam ročno oberemo zunanje liste, rezivke pa režemo z nožem. Pri obeh solatah je najboljša tehnika sprotno ročno obiranje najstarejših spodnjih listov. S tem tudi čistimo stebla solate, da listi ne ostajajo na tleh ter propadajo, srčika rastline pa ostaja cela, da listi nemoteno rastejo naprej. Pri glavnatih sortah moramo počakati na oblikovanje glavice, ki jo odrežemo z nožem, in to je edini pridelek. Če med rastjo odtrgamo kak list, seveda ne bo nič narobe.

Juretov vrtiček Epizoda 1 - Vzgoja Sadik

Solate ne skladiščimo, najboljša je sveže pobrana, saj le tako okusimo njeno svežino. Namen doma vzgojene solate ni, da čaka v hladilniku, temveč da jo svežo naberemo in pripravimo. Kadar liste nabiramo za uporabo dan ali dva kasneje, jo hranimo v hladilniku neoprano in suho. Režemo jo sproti, če se le da, popoldne, ko vsebuje najmanj nitratov. Za čiščenje ne uporabljamo kovinskih nožev, ker kemična reakcija ob dotiku zmanjša količino vitaminov.

Gojenje solate v posodah

Skoraj vse sorte solate dobro uspevajo v lončkih. Ker njene plitve korenine ne potrebujejo globoke zemlje, se najbolje obnesejo v širokih in plitvih posodah. Lonec mora imeti ustrezne drenažne luknje na dnu in mora biti globok vsaj 6-8 centimetrov. Izberete lahko katerikoli material, na primer plastične ali glinene lonce ali lesene zabojčke.

Solata raste v loncih na balkonu

Prst in zalivanje v posodah

Za gojenje solate v posodah uporabite kakovostno mešanico prsti z veliko organske snovi, kot sta kompost in šota. Najbolj ugodna tla so pri pH od 6,0 do 7,0. Solata ima rada vlažna tla; če ta raste v plitvih loncih, pa je še posebej pomembno, da jo redno zalivamo. Prepričajte se, da zemljo ohranjate rahlo vlažno, vendar pa je premalo vode enako škodljivo kot preveč. Prekomerno zalivanje solate, gojene v posodah, lahko povzroči gnitje korenin.

Zaščita pred škodljivci v posodah

Gojenje solate v posodah zahteva zaščito pred žuželkami in drugimi škodljivci. Poskrbite za to, da bodo rastline zdrave, ker je tako manj možnosti, da jih napadejo škodljivci. Najpogostejše bolezni, ki napadejo različne vrste solate, so solatna plesen, listna pegavost, padavica sadik, in različne bakterijske ali virusne okužbe.

Zakaj je solata pomembna?

Solata je ena izmed najpogostejših zelenjadnic slovenskih vrtov. Njen ugoden zdravilni učinek na človeško telo so poznali in cenili že stari Grki in Rimljani. V prehrani uživamo svežo, večinoma so za našo prehrano zanimivi predvsem listi.

V solati lahko najdemo skoraj celoten vitaminski spekter, z izjemo vitamina D. Tudi seznam rudnin v solati je precej dolg: od magnezija, železa, silicija, kalcija in številnih drugih rudnin do različnih barvil, flavonoidov in drugih koristnih snovi. Več vitaminov in mineralov vsebujejo temnolistne solate in manj gnojene rastline, manj pa rastline iz rastlinjakov, solata berivka in obeljeni deli v glavnatih sortah.

tags: #zgodnja #mehkolistna #solata