Bosman, znan tudi pod imeni pletenik, ženitovanjski kruh, svatovska pletenica ali kólač, je značilen obredni poročni kruh podolgovate oblike, pripravljen iz bogatega mlečnega testa. Njegova zgodovina in simbolika sta globoko zakoreninjeni v prekmurskem izročilu, kjer je nekoč predstavljal osrednji predmet poročnega praznovanja.
Simbolika in pomen
Beseda bosman naj bi izvirala iz srednjeveške nemške besede bóze, kar pomeni deček. Kruh je tako služil kot metafora za moške potomce; ponekod je število pletenic napovedovalo število otrok, ki se bodo rodili v zakonu. Bosman je veljal za blagoslov zakona ter simbol rodnosti in plodnosti neveste in kmetije.
Prva omemba bosmana sega v 17. stoletje, ko so ga mladoporočenci darovali lokalnemu duhovniku kot del dajatve. V preteklosti je imel kruh na splošno velik pomen; veljal je za Božji dar, zato so z njim ravnali spoštljivo - tudi če je postal plesniv, ga niso zavrgli, temveč pojedli.
Priprava in sestavine
Bosman je spleten iz večjega števila testenih kit, ki so lahko spletene iz dveh, treh, štirih, šestih ali celo osmih svaljkov. Okrašen je s testenimi figuricami (ptički, metuljčki, kroglice) ter papirnatimi rožami.
Osnovni recept
| Sestavina | Količina |
|---|---|
| Bela mehka moka | 70 dag |
| Kvas | 50 g |
| Sladkor | 2 žlici |
| Maslo | 80 g |
| Jajca | 2 kom |
| Toplo mleko | 3 dl |
Postopek: Iz kvasa, sladkorja in malo mleka pripravimo kvasec. Moko presejemo, dodamo kvasec, stopljeno maslo ter mešanico mleka in jajc. Zamesimo gladko in elastično testo, ki naj vzhaja približno 1,5 ure. Po vzhajanju testo razdelimo na kose, oblikujemo svaljke in spletemo kite. Pecivo pečemo pri temperaturi 200 °C približno 90 minut.
Obredna vloga na poroki
Bosman je bil nepogrešljiv del poročne slovesnosti. Gostje so s kruhom plesali, preden so ga predstavili nevesti in ženinu. Ob koncu gostije so ga razrezali in razdelili svatom, kar je simboliziralo povezanost v občestvo. Odrezan kos kruha je pomenil popotnico mladoporočencema v novo življenje.
V nekaterih krajih, kot sta Goričko in Porabje, so poznali tudi cùlo - pletenico, v katero so zavili perec ali pogačo, jo zavezali na palico in s kokošjo nesli nevesti na dom. S tem so ji želeli srečo in zagotovili, da v novem domu ne bi bila lačna.
Vraže in ljudsko izročilo
Priprava kruha je bila v preteklosti povezana s številnimi vražami:
- Na pustni torek je treba peči kruh, da bo repa tako debela kot kolač.
- Ko dekle prvič mesi kruh, naj fanta s testom potegne po obrazu, da mu ne bodo rasle kocine.
- Kruh se mora rezati ravno, saj v nasprotnem primeru verjamejo, da tisti, ki ga reže, laže.
Običaj plesa z bosmanom se je ohranil vse do 70-ih in 80-ih let 20. stoletja, ko ga je postopoma zamenjala sodobna poročna torta, a spomin na bogato obredno pecivo ostaja sestavni del prekmurske prehranske dediščine.
tags: #zenitovanski #kruh #v #prekmurju