Brez krompirja si danes težko predstavljamo naš jedilnik, naj si bo pečen, pražen ali kuhan. Izhajal naj bi iz Peruja, gojili naj bi ga celo visoko v Andih, kjer so razmere res ostre, danes pa se je razširil po vsem svetu, saj so sorte prilagojene klimatskim razmeram. V Sloveniji je od ukaza Marije Terezije o obveznem sajenju krompirja leta 1767 poleg kruha krompir najpomembnejše živilo.
Zakaj gojiti zgodnji krompir?
Priporočamo sajenje zgodnjih sort krompirja, saj tako v slabih dveh mesecih pridelamo odličen domač krompir. Zgodnje in zelo zgodnje sorte krompirja nam običajno ne povzročajo težav z boleznimi in škodljivci, ki bolj napadejo poznejše sorte. Zgodnje sorte so na krompirjevo plesen manj dovzetne v vlažnem poletju.
Sajenje zgodnjih sort ima tudi to prednost, da se prostor na vrtu hitro sprosti za setev in sajenje novih vrtnin. Po spravilu zgodnjega krompirja se namreč na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve in ostalih vrtnin. Za zgodnjim krompirjem lahko sadite tudi brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in zelje.
Izbira sorte in semenskega materiala
Za dober in kakovosten pridelek krompirja je ključna izbira prave sorte in kakovostnega semenskega materiala. V zadnjih letih se izbira sort krompirja močno povečuje, saj si prizadevajo vzgojiti sorte, ki so kakovostne, rodovitne in odporne na bolezni. Posebej primerni za vrtičkarje so ekološke sorte krompirja, kot je KIS Kokra, za katero je na voljo tudi ekološko seme. Primerne so tudi sorte Twister in Arrow, ki omogočajo hiter pridelek. Za vsebnost koristnih snovi v gomoljih je pomemben način pridelave.
V specializiranih prodajalnah se priporoča nakup semenskega krompirja, ki je opremljen z deklaracijo, kjer so navedene vse informacije o sorti krompirja, množitvi (E - krompir je primeren za sajenje tudi v naslednjem letu, A - krompir se načeloma sadi v sezoni nakupa, prihodnje leto pa ne), pridelovalcu in morebitni tretiranosti semenskega materiala. Semenski krompir kupimo, da se izognemo virozam.
Priprava semenskega krompirja - nakaljevanje
Za kakovosten in obilen pridelek je potrebno saditi pravilno nakaljene gomolje. Nakaljevanje začnemo 3 do 4 tedne pred predvidenim sajenjem. Semenske gomolje stresemo iz vreč in jih damo v čim bolj svetel prostor s temperaturo okrog 18 °C. Lahko je nekoliko nižja ali pa višja, najpomembneje je, da je prostor svetel in temperatura ne pade pod ledišče (svetle kleti, garaže, zimski vrtovi ali zastekljeni balkoni). Gomolji naj bodo nasuti v zaboje v eni plasti, saj se bodo le tako na njih razvili kratki (do 2 cm dolgi) in močni poganjki temno zelene oz. vijoličaste barve, odvisno od sorte. Svetloba omogoči razvoj močnih kali.
Gomolji z dolgimi, raztegnjenimi, svetlimi oz. belimi poganjki (cimo) za saditev niso primerni oz. bo pridelek tako posajenega krompirja majhen. V takem primeru je najbolje, da cimo potrgamo in gomolje damo v ponovno nakalitev, v pogoje kot je napisano zgoraj. Seveda bo takšen krompir slabše obrodil, saj je bila hrana, nakopičena v gomoljih, porabljena za poganjke, ki jih potem odstranimo oz. se ob sajenju polomijo.
Priprava tal
Za uspešno rast krompir potrebuje rahla, zračna in globoko obdelana tla. Tla morajo vsebovati veliko količino organske mase. Gredico, ki bo namenjena gojenju krompirja, že jeseni pognojite s hlevskim gnojem. Spomladi je uporaben tudi kompost in kupljena organska gnojila. Priporočamo gnojenje z Neem cake, ekološkim organskim gnojilom brez karence, ki deluje kot insekticid in deluje dolgotrajno ter okolju in ljudem prijazno. Neem cake preprečuje prisotnost strun, polžev, majskih hroščev in koloradskega hrošča. Najboljši rezultati se dosežejo z gnojenjem z Neem cake dvakrat letno, spomladi in poleti, saj se na ta način preprečuje prisotnost škodljivcev v tleh. Spomladi je krompir priporočljivo gnojiti še z gnojili, ki vsebujejo kalij (kalijev sulfat), saj ga organska gnojila ne vsebujejo dovolj. Za vsebnost koristnih snovi je pomemben način pridelave.
Čas in način sajenja
Kdaj saditi?
Krompir sadimo, ko se zemlja primerno osuši in segreje vsaj na 8 °C. Za zelo zgodnje sorte krompirja je temperatura zemlje lahko za kakšno stopinjo nižja. Na Primorskem se krompir v ugodnih letih sadi že februarja, sicer pa v nižinskih področjih Slovenije pravilo velja konec marca in v začetku aprila.
Klasično sajenje na vrtu
Pri klasičnem sajenju je razdalja med vrstami naj bo 60-70 cm, v vrsti pa 40 cm. Zgodnje sorte krompirja lahko sadite dobrih 10 cm bolj skupaj. Zaradi nevarnosti okužb gomoljev pred sajenjem ne režite. Običajno se sadi od 4 do 5 gomoljev na kvadratni meter. Za manjše pridelovalce se priporoča 2,5 kg semena na 10 m². Na površino 10 m² sadimo 5 kg semenskega krompirja debeline 35 do 55 mm. Iz tabele si lahko ogledamo, da je za 5 m² potrebno saditi 33 gomoljev zgodnjega krompirja.
Sajenje v posode za najzgodnejši pridelek
Vsi neučakani glede sajenja krompirja, lahko krompir zelo hitro sadimo v posodo. Tako je pridelek najbolj zgoden, saj ga pobiramo po dveh mesecih in pol. S sajenjem v tem primeru začnemo že v začetku marca. V posodo z volumnom 20 litrov sadimo 2 gomolja zgodnjih sort krompirja. Krompir v posodi redno zalivamo, da se ne presuši. Najbolj zalivamo v času intenzivne rasti in debelitve gomoljev.
Francoski način sajenja s slamo
Pri francoskem načinu sajenja krompirja ni treba pripravljati tal za sajenje z oranjem. Gomolje krompirja položimo na tla in jih zastremo s 30 cm plastjo slame. Pred zastiranjem pognojimo tla z organskim gnojilom v obliki pelet (npr. konjski gnoj v obliki pelet). Po sajenju ni potrebe po osipavanju ali okopavanju. Debel sloj slame zaustavi rast plevelov. Ob spravilu pridelka slamo le odgrnemo in poberemo gomolje, ki rastejo na dosegu roke. Gomolji so ob spravilu brez zemlje, lepega videza, zdravi in kakovostni. Takšen način pridelave krompirja priporočamo vsem, ki si želite olajšati delo s krompirjem.
Brez kopanja! Gojite najboljši krompir v slami
Nega krompirja med rastjo
Osipanje in okopavanje
Krompir prvič osujte, ko na svetlo pokukajo vse rastline, drugič ga okopljete in osujete vse do vrhnjih poganjkov, preden se vrste sklenejo. S tem zaščitimo gomolje pred izpostavljenostjo svetlobi, da ne pozelenijo, saj zeleni postanejo zaradi razvoja klorofila.
Pri pridelavi krompirja na vrtu brez prekopavanja krompirja ne osipamo z zemljo, temveč gredo in s tem zelen nadzemni del krompirja zastremo z 20 do 30 cm debelo zastirko iz slame, listja ali osušenega travnega odkosa. Lahko si pripravimo tudi mešanice teh organskih materialov.
Zalivanje
Krompir med rastjo potrebuje veliko vode, še posebej v poletnem času ter v času intenzivne rasti in debelitve gomoljev. Redno zalivanje zagotavlja enakomernejšo oskrbo z vodo in hranili.
Zaščita pred boleznimi in škodljivci
Pri zgodnjem krompirju ne bo težav s krompirjevo plesnijo, pozne sorte so na to bolezen bolj dovzetne v vlažnem poletju. Če ste izbrali sorto, ki je primerna za ekološko pridelavo, bo praviloma manj težav s krompirjevo plesnijo. Za varstvo pred to boleznijo od junija naprej uporabljajte naravne pripravke.
Krompir lahko napadejo ličinke koloradskega hrošča, ki se prehranjujejo z listi in tako zmanjšujejo pridelek. Ob manjših napadih ličinke pobiramo ročno. Hren med krompirjem bo odvračalno deloval na koloradskega hrošča; da se hren ne razrašča po vrtu, ga sadite v posodo. Enako velja za meto. Koreninskih ogorčic bo manj, če v gredico umestite še žametnico.
Gomolje lahko zajedajo strune ali bramor. Feromonska vaba, zakopana v vrt, privablja odrasle samčke hrošča pokalice, preprečuje pa razvoj novih generacij ličink - strun. Ker ima hrošč dolg razvojni krog, bodo v tleh ostale ličinke iz preteklih let, zato je pomembno vztrajati. Za te obstoječe ličinke se poslužujemo postavljanja prerezanih jabolk. Feromon v vabi deluje do 3 mesece, nakar zamenjamo samo staro ampulo z novo.
Pred spomladansko pozebo krompir obvezno zaščitimo s prekrivanjem s kopreno. Nadzemni del rastline je občutljiv na pozebo, vendar se brez težav obraste, če rahlo pomrzne. Med rastjo zgodaj spomladi kopreno večkrat zrahljamo, da ne zavira rasti. Kopreni odstranimo obtežitev, jo dvignemo in rahlo položimo nazaj ter obtežimo.
Spravilo in skladiščenje
Primeren čas za izkop krompirja je, ko se cima obarva rumeno ali rjavo. Mlad krompir je najboljši, če je izkopan svež in takoj pripravljen. Prvi mladi krompir pobiramo od konca maja ter vse do začetka julija. To počnemo postopoma, kolikor ga potrebujemo za pripravo jedi. Načeloma lahko pobiramo gomolje, ki so veliki kot žogica za golf, užitni so pa tudi manjši. Zadnje pobiramo, ko zeleni deli krompirja porumenijo in se poležejo.
Pri pobiranju krompirja, sajenega s francoskim načinom ali v kompostno zastirko, odgrnemo zastirko in z roko poiščemo primerno velike gomolje. Od ene rastline vzamemo en ali dva krompirja in se tako pomikamo od rastline do rastline po celi gredi. Ker ne odstranimo cime in rastlini pustimo druge manj razvite gomolje, bo krompir rastel še naprej. Ko je čas za celoten pridelek, s celotne grede odstranimo debelo poletno zastirko, s katero smo krompir osipali. Nato primemo vsako krompirjevo cimo posebej in jo izpulimo skupaj z gomolji.
Za skladiščenje krompirja so primerni samo zdravi gomolji, zato že ob izkopu ločite poškodovane gomolje od zdravih. Najprimernejša temperatura za daljše skladiščenje krompirja je okrog 6 °C.
Kolobarjenje in naslednje kulture
Za uspešno pridelovanje krompirja ne smemo pozabiti na kolobar. Krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Le tako se izognemo nevarnosti za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne krastavosti in drugih patogenov, ki so prisotni v tleh. Pri kolobarjenju pa upoštevajmo tudi dobre in slabe sosede.
Po spravilu zgodnjega krompirja se na vrtu hitro sprosti prostor za setev in sajenje radiča, endivije, črne redkve in ostalih vrtnin. Za zgodnjim krompirjem lahko sadite tudi brstični ohrovt, glavnati ohrovt, listnati ohrovt in zelje.