Zelje (Brassica oleracea) je ena izmed temeljnih zelenjadnic v slovenskih vrtovih, ki se odlikuje po visoki prilagodljivosti na različne rastne pogoje, odpornosti na nizke temperature ter bogati hranilni vrednosti. Zaradi svoje raznolikosti v oblikah, barvah in uporabnosti v kulinariki predstavlja pomemben del slovenske prehranske samooskrbe.
Sloves slovenskega zelja in pomen avtohtonih sort
Zelje je priljubljena zelenjadnica, ki jo v Sloveniji gojimo že od nekdaj. Še posebej cenjene so prav domače sorte. Avtohtona ali domača sorta je sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega semena in ni bila načrtno žlahtnjena ali vzgojena, prideluje, vzdržuje in razmnožuje pa se v Sloveniji. Slovenske sorte zelja odlikujeta izredna kakovost in bogat okus.
Emona - ponos slovenske selekcije
Med avtohtonimi sortami izstopa emona. To srednje pozno avtohtono slovensko sorto je konec 70-ih let prejšnjega stoletja iz avtohtone populacije ljubljanskega zelja odbrala slovenska strokovnjakinja dr. Mihaela Černe. Sorte, kot je emona, imajo tanke in elastične liste ter tanjše listne žile, zato se odlično obnesejo pri pripravi tako svežih solat kot pri kuhanju zeljnih jedi in kisanju.
Razvrstitev sort zelja glede na rabo
Izbira zelja ni tako preprosta, kot bi si človek lahko mislil. Na voljo je kar nekaj sort, ki se med seboj razlikujejo po zgodnosti in namenu uporabe:
- Zgodnje sorte: Dozorejo od 70 do 90 dni po setvi. Namenjene so sveži sprotni porabi in niso primerne za skladiščenje ali kisanje.
- Srednje pozne sorte: Dozorejo po 100 do 120 dneh. Navadno imajo težje glave in so primerne tako za svežo porabo kakor tudi za kisanje.
- Pozne sorte: Dozorejo po 140 dneh po setvi. Imajo fine, tanke liste, zato so odlične za kisanje in dolgotrajno skladiščenje.
Vrste zelja po morfoloških značilnostih
| Vrsta | Značilnosti |
|---|---|
| Belo zelje | Najbolj razširjeno, primerno za svežo uporabo in kisanje. |
| Rdeče zelje | Vsebuje več antioksidantov, ima kompaktne glave in tanke liste. |
| Koničasto zelje | Hitro rastoče, delikatne strukture, odlično za spomladansko pridelavo. |
| Kitajsko zelje | Zgodnja sorta z nežnimi listi, primerna za solate in azijske jedi. |
KISANJE ZELJA – navodila za izvedbo postopka
Nasveti za uspešno gojenje
Zelje je toplotno srednje zahtevna vrtnina z optimalno temperaturo za rast med 16 in 20 °C. Čeprav zelje ni občutljivo na tip tal, najbolje uspeva v humoznih, prepustnih in srednje težkih tleh.
Sajenje in nega
- Kolobar: Na isto njivo ga sadimo po premoru vsaj štirih let. Odsvetujemo pridelovanje za drugimi križnicami (repa, cvetača, brokoli).
- Dobri sosedje: Nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, kamilica in kumina.
- Zalivanje: Odločilna je enakomerna oskrba z vlago. Pomanjkanje vlage povzroča počasno rast, medtem ko preveč vode v težkih tleh vodi v propadanje.
- Preprečevanje pokanja: Pri neenakomernem zalivanju glave lahko pokajo. To preprečimo s polkrožnim zasukom rastline ali plitvim zarezom v steblo.
Kulinarična uporaba
Zelje je vsestranska vrtnina. Za okusno solato zelje emona narežemo na tanke rezine. Če ga posolimo in pustimo stati pol ure, bo mehkejše, vendar pazimo, da ne stoji predolgo, saj lahko postane grenko. Za nedeljsko kosilo lahko pripravimo dušeno sladko zelje; če uporabimo sorto emona, se bo zaradi tankih listov hitreje skuhalo in ohranilo več hranilnih snovi.