Zelje (Brassica oleracea var. capitata) je enoletna vrtnina iz rodu kapusnic in velja za eno najstarejših ter najpomembnejših vrtnin v našem vsakdanu. Kapusnice spadajo med najbolj zdrave in enostavne zelenjave za gojenje, saj vsebujejo veliko vitamina C. So toplotno srednje zahtevne vrtnine z optimalno temperaturo za rast in razvoj v mejah od 16 do 20°C. Zelje je primerno za svežo uporabo, predelavo in kuhanje. Oblikuje glave različnih oblik, s svetlo do temno zelenimi ali rdečimi listi, kar je odvisno od sorte. Listje je lahko temno- ali svetlozeleno, modrozeleno ali rdeče ter gladko ali nagubano. Zelnate glave so okrogle ali sploščene. Najzgodnejše sorte dozorijo v 50 dneh, najpoznejše pa v 180 dneh (primerne le za Primorsko).
Izbira sorte zelja
Izbira zelja ni tako preprosta, kot bi si človek mislil, saj je na voljo kar nekaj sort, ki se med seboj razlikujejo po zgodnosti in s tem tudi po uporabi. Vodilo pri izbiri sorte naj bo namen, za katerega želimo imeti zelje. Če pa želite nekaj vmes, potem izberite tako sorto, ki to omogoča. Dobro je tudi vedeti, da bo zelje dobro raslo tam, kjer je dovolj vlage in ni prevroče. Zelje ne mara vročine, potrebuje veliko vlage, padavin ali zalivanja, vendar kljub temu ne prenese stoječe vode. Torej morajo biti tla, na katerih raste, dobro prepustna. Zelje uspeva v rodovitni prsti z veliko humusa, ki zadržuje vlago in ima pH okrog 6. Potrebuje zelo veliko dušika. Najbolje uspeva pri temperaturi 15 do 21°C. Najodpornejše sorte prenesejo kratek čas tudi hladnejše temperature do -10°C.
Razvrstitev glede na čas zorenja in uporabo
Zelje je razdeljeno po skupinah glede na čas zorenja, nekatere skupine pa se med seboj pokrivajo.
- Zgodnje do srednje zgodnje sorte: gojijo se z namenom sveže sprotne porabe. Te sorte niso prvotno namenjene skladiščenju v jeseni in prek zime, niti niso namenjene za kisanje. Dozori približno 70 do 90 dni po setvi. Za vzgojo zgodnjega zelja izberemo sorte s krajšo rastno dobo, ki navadno naredijo tudi manjše glave.
- Srednje pozne sorte: dozorijo po približno 100 do 120 dneh. Navadno imajo težje glave in so primerne tako za svežo porabo kakor tudi za kisanje.
- Pozne sorte: dozorijo po približno 140 dneh po setvi. Navadno imajo tanjše, fine liste, zato so odlične za kisanje. Odlično se tudi skladiščijo. Za kisanje so primerne sorte, ki potrebujejo najmanj 90 dni.
Posebne vrste in sorte zelja
- Rdeče zelje: ima vijolične rdeče glave. To zelje je navadno pozno in dozori približno 140 dni po setvi.
- Kitajsko zelje (Brassica rapa subsp. pekinensis): spada v isto družino Brassica. Navadno so to zgodnje sorte, ki dozorijo okrog 70 dni po presajanju. Običajno se ga uporablja za kuhanje in za svežo porabo v solatah.
- Kitajsko zelje Granat: sorta blagega okusa, ki naredi visoke, vitke glave. Odporno proti kratkotrajni zmrzali.
- Kitajsko zelje Michihili: vsebuje veliko vitamina C in balastnih snovi. Seme kali 10-12 dni. Raste na globokih in gnojenih tleh.
- Kitajsko zelje Yuki: hibrid, primeren za poletno in jesensko pridelavo. Pridelek pobiramo okoli 70 dni po presajanju.
- PAK-CHOI (Brassica rapa subsp. chinensis): ustvarja rozeto z gladkimi, zelenimi listi, širokimi in velikimi belimi žilami. Rastlina je bogata z vlakninami. Je zgodnja sorta, ki dozori od 60 do 62 dni po presajanju.
Izbrane slovenske in udomačene sorte zelja
- Zelje Futoško: sorta, ki mu ugaja vlažno podnebje ter humozna tla, pognojena s hlevskim gnojem. Bogato z vitamini in minerali.
- Zelje Mercado de Copenhague 2: zelo zgodnja sorta, ki se jo seje od februarja do marca v lončke, ter aprila do julija na prosto.
- Zelje Nanoško: pozna sorta, ki se jo na prosto seje v aprilu, predhodno vzgojene sadike pa se na prosto presadijo v juniju.
- Zelje Royal Vantage: primerno za svežo potrošnjo in kisanje. Izenačene glave so težke okoli 2-3 kg, teža je odvisno predvsem od gostote sklopa.
- Zelje Slava: srednje zgodnja sorta, ki dozori v 90-100 dneh. Ima čvrste, okroglo ploščate, rumeno zelene glave, ki so uporabne sveže ali za kisanje.
- Zelje Varaždinsko: odlično zelje za kisanje. Je srednje pozna udomačena sorta.
- Zelje Ljubljansko: srednje pozna slovenska sorta. Ploščato okrogle, svetlo zelene glave (4 kg) so uporabne za solato, kisanje in skladiščenje. Gojimo iz sadik, ki pa ne potrebujejo visokih temperatur - malo časa lahko zdržijo tudi pod 0°C.
- Krpan f1 - slo: zgodnje zelje, ki se pobira 70 dni po presajanju. Naredi okrogle glave, mase od 1,5 do 2 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje. Odlično prenaša sušo in vročino.
- Vitranc f1 - slo: srednje zelje, ki se pobira od 90 do 100 dni po presajanju. Naredi ploščate glave, mase od 2 do 3 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje. Toleranten je na črno žilavko kapusnic.
- Kosobrin f1 - slo: zgodnje zelje, ki se pobira 70 dni po presajanju. Naredi okrogle glave, mase od 1,5 do 2,5 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje.
- Kisolin f1 - slo: pozno zelje, ki se pobira od 90 do 110 dni po presajanju. Naredi ploščate glave, mase od 3 do 3,5 kg. Uporabljamo ga za kisanje. Toleranten je na črno žilavko kapusnic.
- Brincelj f1 - slo: pozno zelje, ki se pobira od 100 do 120 dni po presajanju. Naredi okrogle glave, mase od 2 do 2,5 kg. Uporabljamo svežega ali za kisanje.
Vzgoja sadik zelja
Gojenje zelja od setve do žetve
Vzgoja sadik iz semena zelja je zelo preprosta, seveda pa lahko sadike kupimo tudi pri lokalnem pridelovalcu. Sadike so občutljive na plevele. Pikiranje ni potrebno za vse sorte.
Setev in pikiranje
Seme posejemo štiri tedne, preden pričakujemo zadnjo zmrzal. Po setvi ga damo na svetel in topel prostor, zemlja mora biti stalno vlažna. Na prosto presadimo sadike, ko imajo te tri prave liste in ni več nevarnosti zmrzali. Za vzgojo sadike potrebujemo od 30 do 40 dni.
Zgodnje zelje
Za sadike sejemo v začetku aprila v toplo gredo, ogrevan rastlinjak ali na okensko polico, in sicer 0,3-0,5 g na 10 m². Da imamo sadike zgodnjega zelja pripravljene v začetku aprila, setev opravimo okoli 45 dni prej. Najprej sejemo več semen v večjo posodo, kjer semena vzklijejo. Sejemo v vlažen substrat in semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo. Kalimo pri temperaturi med 18 in 22 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti. Ko so lepo razviti »srčasti« klični listi (v roku od 7 do 10 dni od setve), rastline pikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Ne čakamo tako dolgo, da bi se začeli razvijati pravi listi, saj se hkrati razvijajo tudi korenine, ki bi jih med pikiranjem poškodovali. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih lahko pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov. Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturo med 18 in 22 °C, ki ustreza večini rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 4 °C. Če nam po pikiranju ostane več rastlin, jih pojemo kot mikrozelenje, saj je rastlina v tej rastni dobi užitna.
Pozno zelje
Za sadike sejemo v začetku maja na prosto, in sicer 0,3-0,4 g na 10 m². Ko vzgajamo zelje za jesenski pridelek, sejemo semena za vzgojo sadik v začetku maja. Vzgoja sadik v maju je precej lažja, saj lahko zaradi višjih temperatur vse počnemo zunaj ob vrtni lopi ali rastlinjaku. Tako kot februarja, semena najprej sejemo v večjo posodo in kasneje pikiramo v srednjo sadilno enoto. Ker je rastlina ves čas zunaj, utrjevanje, kot pri zgodnjih sadikah, ni potrebno. V maju in juniju moramo biti bolj pozorni na zalivanje, saj sonce hitro osuši substrat. V tem času je že aktiven metulj kapusov belin (Pieris brassicae), ki lahko na spodnjo stran listov sadik odleže rumenkasta jajčeca, iz katerih se razvijejo gosenice, ki lahko sadike uničijo že v enem dnevu.
Presajanje sadik
Prve sadike presadimo na prosto, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. okoli 45 dni po setvi. Za prve setve to pomeni konec marca, v začetku aprila. Sadike posadimo na razdalji 50 cm v cikcak vzorcu, kar pa je odvisno tudi od posameznih sort. Predvsem spomladanske sorte s krajšo rastno dobo, ki naredijo manjše glave, sadimo bolj gosto skupaj, in sicer na razdalji 30 cm v cikcak vzorcu. Te zelo zgodnje setve obvezno pokrijemo z vrtno kopreno, najbolje preko lokov, saj sadik zelja ne sme stiskati. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v višji kupček. Rahlo zalijemo zgolj sadilno luknjo, saj so spomladi tla navadno dovolj vlažna.
Pozno zelje presajamo maja in junija na razdaljo 50 x 60 cm. Sadike zelja nato presajamo na gredo v juniju ali še v začetku julija, ko imajo izoblikovanih med 3 do 5 pravih listov oz. približno v 30 dneh. Sadike v tem času rastejo hitreje kot spomladi. Posadimo jih na razdalji 50 cm. Sadimo globoko, do prvih listov, da se pod težo glavic rastlina kasneje ne prevrne. Lahko sadimo tudi v kupček. Močno zalijemo sadilno luknjo in tudi v gredo, kjer bo rastlo zelje, saj mora biti greda premočena tudi v globino. Vedno se ravnamo tudi po vremenu. Če presajamo tik pred dežjem, se bodo sadike odlično ukoreninile. Sajenje se izvaja v oblačnih dneh, v razdalji 35 - 40 cm med sadikami v vrsti. Zakopljite sadiko do višine, kot je rasla do sedaj (do prvih listov). Najzgodnejše zelje lahko torej presajamo še septembra, za kisanje pa samo do začetka julija.
Nega in oskrba zelja
Zelje potrebuje, da oblikuje glave, od dva do več kot tri mesece, odvisno od sorte. Če torej po enem mesecu še ni glav, se potolažimo in počakamo. Zelje oblikuje glave v središču med listi, ki so odprti. Včasih tega »srčka« ali središča ni, in ob podrobnejšem pogledu lahko opazimo, da ga je kakšna žival ali žuželka pojedla.
Zalivanje in gnojenje
Sadilno mesto je najbolje zaliti pred sajenjem. Redno zalivanje ni potrebno. V vročih mesecih zalivamo bolj poredko, vendar obilno. Tri tedne po sajenju sadikam dodamo obilo zrelega komposta. Presajene sadike prvi teden vsakodnevno zalivamo, še posebej ob suhem in sončnem vremenu. Nato postopoma čim manj, da se rastlina globoko ukorenini. Največ zalivamo enkrat tedensko. Zelje praviloma ni potrebno gnojiti. Gnojimo s hlevskim gnojem ali domačim kompostom. Gojimo na prvi poljini. Mineralna gnojila naj imajo več kalija in manj dušika in fosforja. 90- in večdnevne sorte lahko dognojimo z dušikom. Koristi tudi koprivna brozga. Predvsem v času tvorjenja glav redno zalivamo - dvakrat na teden do globine 30 cm. Zelje od sredine maja naprej prija poletna zastirka (travni odkos in slama). Vseskozi z rednim zalivanjem enkrat tedensko in poletno zastirko skrbimo za enakomerno vlažnost tal.
Zaščita rastlin
Priporočljivo je zastirati tla s slamo ali drugimi materiali, da ohranjamo tla vlažna in preprečimo rast plevelom. Zaradi neenakomernega zalivanja oz. oskrbe z vodo lahko začnejo glave pokati. To preprečimo tako, da rastlino rahlo polkrožno zasukamo ali pa steblo z nožem na dveh mestih rahlo plitvo zarežemo. Rastline v maju še vedno ščitimo z vrtno kopreno, ki mlade rastline odlično ščiti pred mrzlim vetrom, hladnimi nočmi in letečimi škodljivci. Zelje od sredine maja do konca oktobra ščitimo z insektno mrežo. Mlade sadike (stebelca) zelo rad obgloda bramor ali pa napadejo mravlje, ki se hranijo s sladkim rastlinskim sokom. Liste mladih rastlin lahko napade bolhač, kar prepoznamo po majhnih luknjicah na listih. Te se pojavijo predvsem po presajanju, ko so še pod »stresom«. Kasneje največ škode na brokoliju naredijo gosenice kapusovega belina, ki se prehranjujejo z listi. Najboljša preventiva spomladi je pokrivanje celotne grede s kopreno, v vročih dneh pa z insektno mrežo. Zanimiva zaščita pred kapusovim belinom so tudi umetni barvni metulji, zapičeni na gredi, ki odganjajo kapusovega belina. Ta je zelo plah in ne vstopa na teritorij ostalih metuljev. Proti boleznim, kot sta črna žilavka kapusnic in golšavost kapusnic, ter škodljivcem, kot so gosenice metuljev in moljev, ličinke kapusove muhe in kapusova hržica, koristi dobro odcedna zemlja, zmerno gnojenje, okopavanje in zalivanje z algino brozgo. Štiri leta ne sadimo kapusnic na isto mesto.
Mešani posevki in kolobarjenje
Dobri sosedje v mešanem posevku so: nizek fižol, grah, korenček, solata, zelena, paradižnik, facelija, kamilica, kumina (izboljšujeta aromo). Slabi sosedje pa: česen, druge kapusnice, čebula. Najlepše uspeva, če ga posadimo zraven fižola ali kumaric. Še posebej manjše sorte zelja na gredi istočasno kombiniramo z grahom, solato, špinačo. Ko zelje ne potrebuje veliko prostora, posadimo vmes nizki grah, nizki fižol, špinačo ali solato berivko. Med zelje posadimo zeleno. Za pobranim pomladanskim zeljem sledijo por, korenje, repa, koleraba in ostale kasnejše setve. Za zeljem se izogibamo presajanju ostalih kapusnic. Pred jesenskim zeljem lahko raste grah, krompir, bob, zgodnje korenje.
Pobiranje in skladiščenje
Prvo zgodnje zelje pobiramo v drugi polovici maja, v juniju in juliju. Jesensko zelje pobiramo pred jesensko zmrzaljo, v septembru, oktobru in še v začetku novembra. Odrasla (tehnološko zrela) rastlina drži temperature vse do -7 °C. Pri nabiranju pridelka za sprotno svežo uporabo z ostrim nožem zarežemo med steblom in spodnjimi listi. Zgodnje zelje uporabimo sproti čim bolj svežega. Če nam ne jemlje prostora, najbolje počaka na vrtu, kjer raste in se debeli. Ker je odporen na mraz, ga kar se da dolgo režemo za sprotno porabo.
Jesenski pridelek zelja čez zimo zunaj na vrtu v naših klimatskih razmerah ne prezimi, zato ga do prve zmrzali poberemo in ustrezno skladiščimo. Spravimo lahko tudi svežo rastlino, ki počaka vse do aprila. V tem primeru izpulimo celo rastlino in jo skupaj s koreninsko grudo obesimo na glavo, v hladno klet z okoli 5 °C in višjo vlago. Zemlje okoli korenin ne odstranjujemo, saj tako zelje ostane sveže dlje časa. Odstranimo le zunanje (odprte) liste, ki niso oblikovali glavice. Pozimi se bodo zunanji listi počasi rahlo sušili. S tem ni nič narobe, saj bo zeljna glavica znotraj še vedno ostala čvrsta in sveža. Hranimo ga v zabojčkih v hladnem in vlažnem prostoru, zdrži tudi več mesecev.
Hranilna vrednost in uporaba
Zelje je ena najstarejših vrtnin na svetu. Ljudje so ga že od nekdaj cenili predvsem zaradi vitaminov in drugih pozitivnih učinkov. Vsebuje življenjsko pomembne aminokisline, ki jih moramo dnevno imeti v prehrani, saj jih naše telo ne proizvaja samo. V zelju je tudi precej vlaknin, ki ugodno delujejo na prebavo. Vitamina C je v zelju skoraj toliko kot v limoni in pomaranči. S 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C. V zelju se nahaja veliko kalcija in kalija, pa tudi železo, žveplo in magnezij. Sveže zelje se običajno uporablja za solato ali za pridobivanje soka. Uporaben je listni del, ki ga uživamo svežega ali v pestrem izboru kuhanih in pečenih jedi. Predvsem v zimski prehrani je pomemben vir vitaminov in drugih koristnih snovi.