Pomlad prinaša prebujanje narave, kar se odraža v prvih ptičjih petjih in želji po vrtnarjenju. Če imate svoj vrt, vas bodo prsti zagotovo že srbeli za prva opravila, morda ste si že ustvarili kakšen žulj ob prvih pomladanskih delih. V rastlinjakih skrbno varujete prve setve ali sadike mlade solate.
Marec je mesec, ki prinaša praznične dni, posvečene ženskam in materam. Kljub temu, da se še tako lep šopek ne more primerjati s srečo ob prvem, komaj opaznem cvetu na domačem vrtu, kot so krokusi, drobni irisi, muskari ali scila.
Načrt za letošnjo zasaditev je prav gotovo že pripravljen v vaši najljubši mapi. Pomembno je razmisliti, kaj boste sejali in sadili letos, ali se je število družinskih članov spremenilo in ali so potrebe drugačne.
Načrtovanje in priprava
Pri načrtovanju zasaditve je ključno upoštevati, kaj boste sejali in koliko bi radi pridelali. Temu prilagodite število sadik. Pri tem si lahko pomagate s preglednicami, ki navajajo priporočene mesece za setev v zavarovanih ali notranjih prostorih ter čas presaditve na prosto.
Ko se odločite za vrsto zelenjave, izberite ustrezno sorto. Na trgu je veliko različnih sort, zato si vzemite čas za izbiro tiste, ki vam najbolj ustreza. Razmislite, ali boste papriko vlagali ali jo raje uporabili za peko.
Izbira substratov in nege
Izbira substratov, ki nadomeščajo zemljo, je velika. Za setev uporabite kakovosten, zračen in odceden substrat brez večjih delcev. Če so rastline zelo tanke in dolge ali izdolžene, je to znak pomanjkanja svetlobe.
Plodovke so temperaturno bolj zahtevne, zato jih ne izpostavljajte temperaturam pod 10 °C. Korenovke se samo seje in ne vzgajajo sadik. Sejajte jih globoko v dobro obdelana tla.
Pri pridelavi sadik bodite pozorni na temperaturo prostora. Solate lahko pridelujete celo leto, tudi pozimi. Poleti se vrtne gredice začnejo prazniti, konec poletja in v začetku jeseni pa so primerne za poletni in zgodnje jesenski termin. Pazite, da sadilni sloj ni presuh ali prevlažen.
Zgodnje sajenje različnih vrst zelenjave
Čeprav s setvijo prvih semen lahko začnete že februarja, je še vedno čas, da iz semen vzgojite sadike zelenjave. Sadike sicer lahko kupite, vendar lastna pridelava ni tako zahtevna ali draga.
Stročnice in korenovke
Ni smiselno prehitevati in marca sejati fižola. V nasprotju z njim pa moramo grah in bob posaditi zgodaj. Prav tako lahko sejete korenček in peteršilj, pri čemer je priporočljivo, da predel pokrijete s kopreno.
Zgodnja setev graha in boba se priporoča, ker ti dve vrtnini nastavljata cvetove samo v kratkem dnevu. Lepo se razvijata predvsem v hladnem vremenu. Obe vrtnini sejemo takoj, ko so tla primerna za obdelavo, in ne čakamo na toplo spomladansko vreme.
Solatnice in kapusnice
Solatne rastline lahko pridelujete celo leto. V spomladanskem obdobju se je bolje odločiti za saditev sadik solate. Poleti se začnejo vrtne gredice prazniti. Konekt poletja in v začetku jeseni so primerne za poletni in zgodnje jesenski termin.
Poleti v vrt sadimo: zelje, glavnati ohrovt, listni in brstični ohrovt, cvetačo, brokoli, nizek fižol, korenček, radič (solatnik, glavnati), endivijo, špinačo in redkvico.
Zgodnje zelje, cvetačo in brokoli že več let sadimo zgodaj spomladi in se tako veselimo obilnega pridelka, saj so to vrtnine kratkega in hladnega dneva. Zelo dobro se je pokazala tudi nadzemna kolerabica iz sadik, ki jo ravno tako sadimo med prvimi vrtninami.
Krompir, česen in šparglji
V mesecu marcu sadimo krompir samo tam, kjer je zemlja dovolj ogreta, saj krompirju hladna zemlja ne ustreza. Priporočljivo je saditi odporne sorte na plesen.
Jesenski česen je zelo hvaležen za redno okopavanje in rahlo gnojenje s kompostom. Gnojenje opravimo v mesecu marcu, da spodbudimo rast, in je edino gnojenje česna s kompostom.
V mesecu marcu očistimo šparglje, jih pognojimo in okopljemo. Pozimi so bili pognojeni z lesnim pepelom, v marcu pa dodamo kompost.
Sajenje na terasi in v loncih
Na teraso sodi združba okrasnih loncev, v katere lahko posadimo zelenjavo, primerno za sajenje v lonce. Te rastline ne rastejo v višino, ampak naredijo močne grmičke, ki bogato rodijo.
Priprava tal in gnojenje
Pred zasnovo novih posevkov je potrebno pognojiti, saj vrtnine potrebujejo hrano za obilen pridelek. Uporabite organska gnojila, kot je kompost, ki ga najlažje in najhitreje vdelamo v tla s pomočjo posebnih vil.
Vrtne gredice so zaradi pomladanskega dežja pogosto zbite in jih je treba rahljati. Za to opravilo so najbolj priročne posebne vile, ki zemlje ne obračajo, kar ohranja njeno strukturo in življenje.
Priporočljivo je, da tla pred sajenjem ustrezno pripravite, da zagotovite ugodno razmerje zraka, vode in trdnih delcev.
Pravilna izbira in sajenje
Pri nakupu in izbiri sort bodite pozorni na njihov namen in čas rasti. Pomladanske sorte morda ne bodo zrasle dovolj dobro v hladnem in kratkem dnevu, zato izbirajte sorte, primerne za pozno poletno ali jesensko zelenjavo, ki jih sejete sredi poletja.
Ne puščajte praznih gredic. Namesto da raste plevel, zasnujte poletne posevke zelenjave, da boste v jesenskem vrtu uživali v svežih in doma pridelanih pridelkih.
Kolobarjenje in kombiniranje rastlin
Pomembno je, da ne sadite rastlin iz istih družin na isto gredo. Na primer, za zgodnjim zeljem ne sadite brstičnega ohrovta (kapusnice) ali za bobom fižola (metuljnice). Pri drugi setvi izbirajte rastline, ki tvorijo drugačne "plodove".
Ni priporočljivo, da na gredi že raste korenina (krompir) in nato ponovno sejete korenino (korenček ali rdečo peso). Obstaja veliko kombinacij, ki si jih je najbolje prilagoditi lastnim potrebam.
Vzgoja sadik in presajanje
Pri vzgoji sadik je pomembno, da ciljamo na gojenje zdravih mladih rastlin, ki so dovolj zrele za prenos na prosto, ne da bi preveč zrasle v svojih posodah. Paradižnik, paprike in jajčevci potrebujejo od setve do presaditve približno šest do osem tednov.
Pred presajanjem na prosto je ključnega pomena postopno "utrjevanje" sadik. V deževnih in hladnih letih je plodovke bolje saditi konec maja ali v začetku junija.
Zastirka in zalivanje
Poleti tla nikoli ne smejo biti gola. Za zastirko je najbolj priročna pokošena trava z zelenic, lahko pa uporabite tudi svežo travo, ki jo večkrat dodajate na gredice v tankih slojih.
V času sajenja je treba pomisliti tudi na to, da poleti tla nikoli niso gola. Priporočljivo je sajenje, ko je prejšnja vrtnina še na gredi, tako da greda nikoli ni popolnoma prazna.
Za vodo so hvaležni tudi jajčevci, paradižniki, bučke in ostale plodovke, ki se v tem času razraščajo. V rastlinjaku skrbite za to, da imajo paradižniki, paprike, kumare in ostale plodovke vedno dovolj vode.
Vzdrževanje vrta
Vrtne gredice je treba redno rahljati, še posebej po poletnih nalivih. Za rahljanje uporabite priročne pripomočke, ki hkrati odstranjujejo plevel.
Redno okopavajte in dognojevajte - tudi foliarno. Vrtnarski zagon v poletnih dneh malce upade, vendar je ravno takrat treba razmišljati o jesenskih pridelkih in pripravi ozimnice.
V vrtu brez prekopavanja ohranimo talni živi svet, seme bolje kali, sadike se lažje ukoreninijo, vrtu je tudi manj plevela. Delo poteka veliko hitreje in z manj napora.