Pridelava domačih sadik osrečuje številne vrtičkarje in predstavlja znanje za življenje. Gojenje je mogoče v urbanem in podeželskem okolju, zato kmalu zavihajte rokave in začnite z delom. Urbani vrtičkarji vse večkrat sejejo za sadike čilija, ki ga gojijo v posodah na sončnem balkonu ali terasi. Navdušeni so tudi nad paprikami, pekočimi feferoni ter jajčevci različnih barv in oblik.
Izbira semena in optimalen čas setve
Kakovost semena
Setev paradižnika, jajčevca, paprike in čilija opravimo iz dobrega semena. Najboljšo energijo kalitve ima seme, ki ga kupimo v trgovini in ni starejše kot eno leto. Pozorni smo na leto proizvodnje, saj najbolj kalijo semena, ki so bila pakirana v predhodnem ali tekočem letu. Če želite zagotoviti najvišjo stopnjo kalivosti, je najbolje, da semena kupite v trgovini, kjer je na voljo veliko različnih blagovnih znamk. Sejemo lahko tudi domača semena, ki niso bila pridelana iz kupljenih sadik, saj so to v osnovi hibridi.
Optimalni roki setve
Semena paradižnika je treba sejati v začetku marca, da bodo sadike do sredine maja pripravljene za sajenje na balkonih, terasah ali vrtovih. Rastlina iz semena rabi za razvoj listov in korenin približno 70 dni. Paradižnik za sadike sejemo od konca februarja do začetka marca, če ga sadimo v vrt v celinski Sloveniji, saj sadika potrebuje za razvoj 60 do 70 dni. Sadike čilija, paprike in jajčevca je treba sejati deset dni pred paradižnikom, oziroma papriko sejemo vsaj teden dni pred paradižnikom. Setev za sadike feferonov in čilija se časovno in opravilno ujemata s papriko. Setev za sadike jajčevcev se ujema s setvijo za sadike paradižnika; v celinskem delu Slovenije ga običajno sejemo v začetku marca.
Priprava na setev in setveni substrat
Izbira zemlje in setvenih celic
Za setev sadik plodovk izberemo zemljo, ki je zračna, nima preveč hranil in uspešno odvaja odvečno vodo. Praviloma so dražje zemlje za setev in pikiranje tudi kvalitetnejše. Tako poskrbimo, da ne pride do presežka vode v substratu in se izognemo gnitju korenin. Semena paradižnika položimo na pladenj s čepki iz kamene mineralne volne, ki nimajo dodanih hranil in dobro vežejo vodo.
Postopek setve
Semena paradižnika, paprike, čilija in ostalih plodovk položimo na zemljo in s prstom ali svinčnikom rahlo potisnemo v substrat ter pokrijemo z malo zemlje. Da bi mlade rastline obvarovali pred poškodbami zaradi prevelike količine v vlage, je pametno, da zemljo po setvi poškropite. Če sejemo v čepke, je sadike ob razvoju prvega pravega lista lažje presajati, kot v primeru setve v stiropor z luknjami. Čepke postavimo na pladenj in pršimo z vodo, ki smo ji dodali hranila (alge, hitro dostopna hranila). Čepke, v katere smo sejali seme, pršimo zmerno, da se bolje razvije koreninski sistem. Omočenost čepka preverite tako, da čepek brez semena prerežete in preverite, če je navlažen tudi v notranjosti. Tako ustvarimo dobre pogoje za kalitev semena, saj ne želimo, da je čepek preveč zasičen z vodo.
Setev paradižnika, čilija, paprik in jajčevcev
Nega sadik po setvi: Kalitev in rast
Idealna temperatura za kalitev in rast
Čili, paprika, paradižnik, jajčevec, feferoni najhitreje kalijo pri temperaturi 25 stopinj Celzija, kar je običajno v kopalnicah, kurilnici ali na policah nad radiatorji. Sadike se po setvi najbolje počutijo na sobni temperaturi. Tudi pod lončkom postavimo brisačo, da se preveč ne pregrejejo. Toploto je treba zagotoviti tudi v nočnem času. V hladnih hišah bodo rastline kasneje kalile. Z razvojem vsakega novega lista je dobro, da je temperatura v prostoru 3 stopinje nižja. Paradižniku, papriki in ostalim plodovkam je treba zagotoviti visoke temperature v začetku rasti. Če je temperatura ob razvoju drugega in tretjega lista previsoka, se sadike hitro "pretegnejo".
Zalivanje in svetloba
Pršimo lahko tudi vsak dan, ko so čepki nad radiatorjem, kasneje po potrebi. To vlažnost je treba ohranjati do pikiranja v večje lončke. Sadikam, ki jih gojite v stanovanjih, je treba zagotoviti dovolj svetlobe. Če se "pretegnejo", je treba nekoliko zmanjšati temperaturo in povečati svetlobo. Za spodbujanje koreninskega sistema je priporočljivo, da pri škropljenju ali zalivanju uporabite izdelke na osnovi morskih alg. Vodi za zalivanje že ob prvem zalivanju dodajamo pripravke na osnovi alg, da rastline oskrbimo s hranili. Če tega ne naredimo, so rastline v začetku rasti lačne. Vodi za zalivanje enkrat na teden dodamo pripravke na osnovi alg, ki pospešujejo ukoreninjanje sadike in rast nadzemnega dela. Tudi v lončku pazimo, da sadik ne namočimo prekomerno.
Pikiranje (presajanje mladih sadik)
Pikiranje je še ena stopnja pri vzgoji sadike med setvijo in presajanjem na prosto. To naredimo zato, da prekinemo rast glavne korenine in vzpodbudimo razraščanje stranskih korenin. Pri pikiranju iz čepkov korenine brez težav razraščajo v lonček. Izbiramo lahko lončke, ki so premera 12 cm in več. V času pikiranja lahko uporabimo zemljo za paradižnik, ki ima že dodana hranila za dober mesec dni. Semo paradižnika in ostalih plodovk sejemo v čepek in pršimo. Ob pojavu prvega pravega lista rastlino s čepkom postavimo v kocko. Pikiranje v boljših vrtnarijah v Sloveniji opravljajo roboti, ki majhno sadiko ob razvoju prvega pravega lista primejo ob robu koreninske grude in jo presadijo v lonček. Sadiko posadijo do kličnih listov. Predlagamo, da v tej fazi pikirate tudi domače sadike. Sadike lahko zalivamo tako, da lončke postavimo v pladenj in jih zalijemo z zalivalko. Če so lončki suhi, jih lahko v vodi zadržimo nekoliko več časa, pri čemer je vezava vode odvisna tudi od zemlje.
Gnojenje sadik
V obdobju rasti rastline se izogibajte uporabi dušičnih organskih gnojil. Bolje bi bilo uporabiti gnojila z večjo vsebnostjo kalija in izjemno veliko fosforja. Pri gojenju domačih sadik ne uporabljajte preveč dušičnih gnojil. V primeru, da sadike preveč gnojimo, hitro rastejo. Nekaj hranil je tudi v zemlji, ki ste jo uporabili ob pikiranju sadik. Z gnojenjem v času razvoja sadik ne pretiravajte, da se sadike ne pretegnejo.
Utrjevanje in presajanje sadik na stalno mesto
Prilagajanje na zunanje razmere (utrjevanje)
Utrjevanje domačih sadik pomeni, da jih vsaj 10 dni prilagajate na razmere, ki bodo v zunanjem okolju. Sadike, ki jih gojite na policah, čez dan postavite na zunanji del police in zvečer premaknite v notranje prostore. Zastekljen balkon, zimski vrt ali rastlinjak imejte odprt od jutra do večera. Pred presajanjem v vrt poskrbimo, da so čez dan vsaj teden dni na prostem.
Setev paradižnika, čilija, paprik in jajčevcev
Pravilno presajanje
Vrtnarji v urbanih okoljih se morajo zavedati, da paradižnik in druge plodovke v maju ne prenesejo ekstremnega mraza. Za zagon je priporočljivo sadike postaviti na zastekljen balkon, saj to okolje spominja na rastlinjak. Ko sredi maja mine hladno vreme, sadike prenesemo na sončno mesto, na primer v atrij, na vrt pred hišo, teraso ali gredico. Pri presajanju v lonce, na dvignjene grede ali druge površine dodajte organsko gnojilo. V času presajanja plodovk v posode, visoke grede, atrij ali vrtno gredo uporabimo organsko gnojilo v obliki pelet. Pravilno in pravočasno sajenje paradižnika, kumar, paprike, bučk, lubenic, jajčevca in ostalih plodovk je ključno za dober pridelek. Pomembna je tudi izbira kvalitetne sadike. Ne pozabite upoštevati tudi pravilne razdalje sajenja med paradižniki, papriko, kumarami, bučkami in ostalimi plodovkami. Rešitev je povsem enostavna, če jih sadite na primerne razdalje in upoštevate dobre sosede. Ne pozabite tudi na rahla tla, ki zadržujejo dovolj vode in na organsko gnojenje. Tako vas bo vrt nagradil z odličnim pridelkom. Rastline, ki jih gojimo na hidroponski način, zalivamo zmerno in redno dodajamo hranila, ki jih uporabljamo v hidroponiki. V maju kocko prestavimo na večji blok, da se korenine razraščajo v nižje plasti rastnega medija. Če poskrbite še za primerno gnojenje in dognojevanje, je pridelek zagotovljen.
Gojenje in vzdrževanje v vrtu
Splošna nega plodovk
Paradižnik sodi med najbolj priljubljene vrtnine v domačih vrtovih. Če želite uživati slastni domač paradižnik, upoštevajte osnovna pravila za gojenje paradižnika. Paradižnik, paprika, jajčevec in ostale plodovke potrebujejo največ vode v obdobju tvorbe plodov. Med letom lahko uporabite tudi tekoče organsko gnojilo, ali gnojila z dolgotrajnim delovanjem. V vrtu poskrbite tudi za koristne cvetlice in različna zelišča.
Odstranjevanje listja pri paradižniku
Paradižniku redno odstranjujemo odvečne liste. Redno odstranjevanje listov spodbuja rastlino paradižnika, da energijo usmeri v razvoj plodov. Z ukrepom skrbimo za zračnost rastline in osončenost, kar posledično zmanjšuje prehiter razvoj paradižnikove plesni. Rastlina paradižnika bo energijo usmerila v hitrejše in boljše dozorevanje ter obarvanje plodov.
Boj proti boleznim in škodljivcem
Želite spoznati zakaj v mokrih letih propadajo krompir, paradižnik in kumare? Proti plesni se lahko ukrepa, če vrtnarimo pametno in pravočasno poiščemo rešitve. Izbiramo lahko sorte, ki so naravno odporne na plesen. Pri močni okužbi ni več pomoči, drugje pa ga še lahko rešite. Pri močni okužbi plesni na paradižniku ni več pomoči, drugje pa ga še lahko rešite. V začetku poletja je treba ukrepati z bakrom. Preverite, če je plesen na paradižniku še v začetni fazi in hitro ukrepajte. Spoznajte nujne ukrepe za paradižnik, ki ga je še možno rešiti in pridelek, ki je zelo močno okužen z najbolj nevarno boleznijo paradižnika v deževnih letih. Za boljše zdravstveno stanje sadik se priporoča tudi škropljenje sadik s hladnim čajem iz žajblja ali kamilice.
Reševanje pogostih težav
Deformirani in pokajoči plodovi
V času zorenja paradižnika se dogaja, da je plod trd, nedozorel in deformiran. Plod tudi poka. Tokrat vas lahko razveselimo, da za to niso odgovorne bolezni. Gre za težave paradižnika, ki jih lahko rešite brez posebnih težav. Zaradi hladnega in deževnega vremena ima paradižnik več težav. Prehlajen paradižnik ima deformirane plodove, ki so samo neprijetni na pogled. Veliko več težav imamo zaradi dežja in padavin, ki ustvarjajo pogoje za razvoj glivičnih bolezni. Krepite paradižnik z domačimi pripravki že od junija naprej in se veselite plodov v sredini poletja. Zaradi prehitrega sajenja paradižnika, jajčevcev, paprike in ostalih plodovk imamo lahko resne težave. Treba je vedeti, da je plodnica poškodovana že pri temperaturah pod 10 °C. Pomagamo si lahko s kupljenimi ali domačimi pripravki.
Zvijanje listov in rumenenje
Na listih opažamo zvijanje listov in druge težave. Je tudi vas prestrašilo zvijanje listov na paradižniku? Naj vas razveselimo, da zvijanje listov na paradižniku ni bolezen. Pojav ni enak pri vseh sortah in je bolj pogost na spodnjih listih. Pridelek paradižnika zaradi fiziološke motnje ni ogrožen. V primeru rumenenja in zvijanja spodnjih listov gre za kombinacijo temperaturnih nihanj in pomanjkanja hranil.
Črne lise na plodu
Želite preprečiti prve težave na plodu paradižnika? Glavni vzrok za velike črne lise na plodu paradižnika ni bolezen. Pomagate si lahko z domačimi pripravki, ki jih na liste nanašate s škropljenjem. Največkrat uporabimo mleko ali sirotko, ki oskrbita paradižnik s kalcijem. V vročih poletnih dneh skrbite tudi za redno oskrbo z vodo.
Odpadanje cvetov
Odpadanje cvetov na rastlinah paradižnika je pogost pojav v sušnih in vročih mesecih. Spoznajte domače rešitve, ki vam pomagajo zmanjšati škodo na paradižniku. Za odpadanje cvetov je odgovorna slaba oprašitev in neprimerne temperature. Škoda je večja v zavarovanih prostorih.
Izbira sort in obiranje
Raznolikost sort
Zagotovo si želite v vrtu posaditi sorto paradižnika, ki ima plodove težke skoraj 1 kg? Ste vedeli, da je najmanjši paradižnik visok samo dobrih 30 cm? Sadite lahko tudi cepljene paradižnike, različne pelate in češnjevce. Glede na namen rabe izbirajte med visokimi in nizkimi paradižniki različnih sort, ki jih proizvajajo v slovenskih vrtnarijah. Vas zanima katera sorta paradižnika ima največji in najbolj okusen plod? V članku vam predstavljamo sorte paradižnika, ki so najbolj sladke, odporne na sušo, bolezni, so oranžne, rumene in temno rdeče, vijolične do črne barve. Treba je vedeti, da vsaka sorta zelenjave ni enakega okusa. Pametna izbira različnih sort z nasvetom se vsekakor obrestuje. V rastlinjaku si lahko zagotovite pridelek sveže zelenjave za celo leto. Tudi v vrtu kombinirajte sorte sadik in semen, ki vam omogočajo najboljše pridelke. Vsako leto je treba poizkusiti s kakšno novo sorto in dobre izkušnje prenesti v naslednje leto. Pridelava domačih sadik osrečuje številne vrtičkarje.
Obiranje in shranjevanje semen
Vas zanima kdaj obiramo zadnji paradižnik v domačem vrtu? Vse je odvisno od narave in temperature. Z nizkimi temperaturami se ustavi rast in zorenje paradižnika. Domač paradižnik, ki ne zori več, smo obirali v oktobru, ko je prvi daljši mraz pokazal svojo moč. Ste vedeli, da lahko dozorimo tudi zelen paradižnik? Želite ohraniti domače sorte paradižnika, ki so najbolj okusne in odporne? To lahko naredite v avgustu, ko dozori druga etaža plodov. Izbiramo med plodovi, ki so zreli, mehki in zdravi. Semena izločite samo iz najboljših plodov. Po tem sledi izpiranje ali fermentiranje semena. Očiščeno seme paradižnika položite na suh papir in pripravite za skladiščenje. V zrelem paradižniku je veliko koristnih snovi, ki jih imenujemo antioksidanti. Ti so v naši prehrani nujno potrebni, saj nase vežejo veliko škodljivih snovi.
Setev paradižnika, čilija, paprik in jajčevcev
tags: #zeleni #svet #semena #paprika #paradiznik