Krompir je nepogrešljiva vrtnina v skoraj vsakem slovenskem vrtu, cenjen predvsem zaradi svoje vsestranskosti in pomembne vloge v prehrani. Pridelava krompirja je lahko dokaj enostavna, vendar zahteva pozornost na pravi čas sajenja, pravilno gnojenje in upoštevanje kolobarja. Za zdrav in bogat domač pridelek je ključna izbira primernih sort, še posebej tistih, ki so naravno odporne na najpogostejše bolezni.
Zakaj izbrati sorte krompirja prihodnje generacije?
Sorte krompirja prihodnje generacije so razvite tako, da vrtičkarjem in pridelovalcem omogočajo pridelavo brez potrebe po zaščiti pred krompirjevo plesnijo, ki je najbolj nevarna bolezen v domačem vrtu. Te sorte združujejo naravno odpornost proti plesni, ki jo najdemo pri divjih sortah, z izboljšano okusnostjo in visoko kakovostjo. Z izbiro imunih in zelo odpornih sort boste varni pred boleznimi, kar prispeva k zdravi domači hrani.
Nove sorte bolje prenašajo ekstremne vremenske razmere, kot sta suša in vročina, ter učinkovito izrabljajo hranila in vodo. Visoka odpornost na bolezni, prilagojenost današnjim klimatskim razmeram, zanesljivi pridelki, široka uporabnost v kulinariki in odlično skladiščenje so ključne lastnosti novejšega sortnega izbora. Z njihovo pomočjo je mogoče pridelati krompir z minimalno količino dela in skrbi, saj so manj dovzetne tudi za nekatere škodljivce, kot je koloradski hrošč.
Predstavitev odpornih sort krompirja
Predstavljamo nekaj sort krompirja, ki so odporne proti plesni in se uvrščajo med sorte prihodnje generacije, skupaj z drugimi perspektivnimi in priljubljenimi sortami.
Zgodnje in srednje zgodnje odporne sorte
- Twister: To je srednje zgodnja sorta, ki je imuna na plesen na listih in gomoljih. Je med odpornimi sortami najbolj zgodnja in se zaradi dobre dormance dolgo skladišči. Pobiramo jo približno 80 dni po sajenju.
- Alouette: Preverjena je za ekološko pridelavo, saj je imuna na krompirjevo plesen na listih in gomoljih. Alouette je srednje zgodnja sorta z rumenim mesom in rdečo kožico, ki je zelo okusna, primerna za svežo porabo, pranje in pakiranje. Odlično se skladišči in uspešno nadomešča sorto Desiree.
- Esmee: Srednje zgodnja sorta z rdečo kožico, ki nastavi do 15 izenačenih in okusnih gomoljev. Je vsestransko uporabna, odporna na bolezni in viruse, izstopa pa po svoji jedilni kakovosti, zato je priljubljena med gospodinjami in gostinci.
- La Strada: Ta srednje zgodnja in odporna sorta na plesen na listih in gomoljih je v Sloveniji že preizkušena. Tvori velike okrogle gomolje, ki dobro rastejo tudi v slabih, ilovnatih in rdečih primorskih tleh. Ima debele, gladke gomolje in je odporna na temperaturne strese. Pobiramo jo 70 do 85 dni po sajenju in je primerna za kuhanje ter pečenje.
Srednje pozne in pozne odporne sorte
- Carolus: Srednje pozna sorta, imuna na plesen na listih in gomoljih. Prepoznamo jo po značilnih rdečih pikah. Uporabljamo jo za svežo porabo, pripravo odličnega okusa in za cvrtje.
- Levante: Nova sorta prihodnje generacije, ki zagotavlja veliko število čvrstih gomoljev in dobro raste v vročem poletju. Med naravno odpornimi sortami se najbolje skladišči, zato je primerna za ozimnico. Odlikuje ga dober okus.
- Rudolph: Uveljavljena pozna sorta, manj občutljiva na plesen, ki zagotavlja konstantne pridelke tudi v težavnih letih. Ima globok koreninski sistem, izredno dobro prenaša sušo, strese in slabše rastne pogoje. Odlično se skladišči. Gomolje prekriva rdeča kožica z belim mesom in je vsestransko uporabna v kulinariki. Pobiramo jo 110 do 130 dni po sajenju.
- Elland: Sorta, ki je manj občutljiva na bolezni, sušo, vrsto tal in strese v obdobju vegetacije. Dobro se razvija v vseh rastnih razmerah in je enostavna za pridelavo. Na slovenskem krožniku je zelo priljubljena, saj ima krem belo meso in je uporabna za kuhanje in pečenje.
Druge opazne sorte
- Arrow: Najbolj zgodnja sorta krompirja v Sloveniji, ki nas razveseli z zelo velikimi gomolji že 60 dni po sajenju. Je izredno okusna, saj ima višjo vsebnost suhe snovi kot nekatere druge rane sorte. Srednje dobro se skladišči.
- Kresnik ("KIFELJČAR"): Med zgodnjimi sortami je zelo priljubljena. Vrtičkarji jo cenijo kot mlad pečen krompir. Gomolji so značilne podolgovate in zavite oblike, kožica je svetlo rjava, meso belo.
- Constance: Srednje zgodnja sorta zelo dobrega okusa, ki jo cenijo gospodinje. Zagotavlja zelo velik pridelek izenačenih gomoljev in primerno vsebnost suhe snovi.
- Manitou: Srednje pozna sorta z lepimi in dobrimi gomolji, ki uspešno nadomešča sorto Desiree in je najboljša za pražen krompir. Pridelki so veliki na vseh tipih tal in ne zahteva veliko vzdrževanja.
- Arizona: Srednje zgodnja sorta, zelo rodovitna in primerna za vse vrste tal. Dobro kljubuje različnim vremenskim razmeram, iz nje pa pripravimo odlične solate, jo pražimo in pečemo.
- Casablanca: Cenjena je zaradi vsestranske uporabnosti v kulinariki; primerna je za kuhanje, pečenje in cvrtje, zato uspešno nadomešča sorto Maris Bard.
Izbira semenskega krompirja
Izbira pravega semenskega krompirja je temelj za uspešen in zdrav pridelek. Vsako leto je priporočljivo kupiti nov semenski krompir, saj je domače seme največkrat okuženo z glivičnimi, virusnimi in bakterijskimi boleznimi, kot so krompirjeva plesen, bela noga in navadna krastavost, ki se prenašajo v tla in se tam dolgoročno zadržujejo. Osnova za zdrav pridelek je certificirano seme.
Certificirano seme in kakovostne oznake
Certificirano seme je označeno z belo (E) ali modro (A) etiketo. Seme z belo nalepko je praviloma dražje od krompirja z modro nalepko. Semenska proizvodnja poteka pod strogim nadzorom inšpektorja. Za domači vrt se priporoča nakup semena z modro ali belo etiketo v trgovini, saj se krompir, kupljen z belo etiketo in posajen v domačem vrtu, po kakovosti ne more primerjati s semenskim krompirjem z modro nalepko iz trgovine.
Velikost in priprava semena
Oznako debeline semena najdete na nalepki (deklaraciji). Debeli gomolji krompirja, debeline 35 do 55 mm, imajo več energije za kalitev in bolje rastejo v začetku. Drobnejše seme je debeline 28 do 35 mm. Priporočljivo je saditi debelejši semenski krompir.
Debelih gomoljev nikoli ne režemo, saj lahko prenašamo bolezni iz gomolja na gomolj, saj nikoli ne veste, kateri gomolj je okužen in kateri zdrav. Prav tako odsvetujemo rezanje gomoljev zaradi nevarnosti prenosa bakterijskih, glivičnih in virusnih okužb. Če drobno seme sadimo v hladna tla, se lahko zgodi, da propade. Z drobnejšim semenom posadimo večjo površino krompirja, zato je tudi dražji.
Ekološko in netretirano seme
Če je na deklaraciji navedeno, da je krompir tretiran, ga nikoli ne uživamo; takšen krompir je primeren samo za sajenje. Ekološko ozaveščeni pridelovalci lahko izbirate med netretiranim semenom, ki ni obdelano s fitofarmacevtskimi sredstvi, ali semenskim krompirjem, pridelanim na ekološki način. Pri ekološki pridelavi ni dovoljena uporaba gensko spremenjenih organizmov, mineralnih gnojil ter pesticidov. Na krožniku na koncu ni razlike, če sadite tretiran, netretiran ali ekološko pridelan krompir.
Priprava in sajenje krompirja
Pravilna priprava pred sajenjem in upoštevanje optimalnih pogojev sta ključna za obilen in zdrav pridelek krompirja.
Nakaljevanje
Za preprečevanje prezgodnjega kaljenja in spodbujanje hitrejše rasti je priporočljivo krompir pravilno nakaliti. To storimo tako, da gomolje kalimo obvezno na svetlobi, približno tri tedne pred sajenjem. Svetujemo tudi pravočasno odstranjevanje preveč razvitih kaličev in skladiščenje krompirja na primerni temperaturi.
Čas in pogoji sajenja
Krompir sadimo navadno konec marca in v aprilu, ko je zemlja na globini sajenja ogreta na minimalno temperaturo 9°C, optimalna temperatura pa znaša 12°C. V ugodnih letih na Primorskem ga lahko sadite že februarja. Semenski krompir kalibraže 35/55 mm (debelo seme) sadimo na globino 5 do 6 cm, drobno seme (28/35 mm) pa na globino 3 do 5 cm. Razdalja med vrstami naj bo 60-70 cm, v vrsti pa 40 cm. Zgodnje sorte krompirja lahko sadite dobrih 10 cm bolj skupaj.
Mojstrski tečaj gojenja krompirja: Moji nasveti za večji in boljši pridelek
Gnojenje in kolobarjenje
Za zdravo rast krompirja je pomembno upoštevati vsaj triletni kolobar. Gredico, namenjeno gojenju krompirja, že jeseni pognojite s hlevskim gnojem. Spomladi so uporabni tudi kompost in kupljena organska gnojila. Ker organska gnojila ne vsebujejo dovolj kalija, je krompir spomladi priporočljivo gnojiti še z gnojili, ki vsebujejo kalij (npr. kalijev sulfat).
Metode pridelave krompirja
Krompir lahko pridelujemo na več načinov, od klasičnega do francoskega, ki ponuja specifične prednosti.
Klasičen način sajenja
Pri klasičnem načinu sajenja je treba tla temeljito pripraviti. Razdalja med grebeni naj bo približno 60 cm. Grebene vrtičkarji največkrat oblikujejo ročno, lažji in hitrejši način je priprava jarkov s frezo in plugom. Pri tem načinu za sajenje porabite nekoliko več moči. Pridelek je tudi bolj varen pred glodalci.
Krompir prvič osujte, ko na svetlo pokukajo vse rastline, drugič pa ga okopljete in osujete vse do vrhnjih poganjkov, preden se vrste sklenejo. Ta nega je pomembna za razvoj gomoljev in preprečevanje ozelenitve.
Francoski način (sajenje pod slamo)
Sajenje krompirja pod slamo, imenovano tudi francoski način, je preprosta metoda, ki zmanjšuje potrebo po okopavanju. Pred sajenjem je treba tla samo površinsko rahljati. Sledi polaganje slame na greben, ki je na začetku visok pol metra. Po prvem močnejšem dežju se slama poleže; če je povsem pri tleh, jo je treba dodati pred razraščanjem nadzemnega dela.
Glavna prednost sajenja pod slamo je izjemno enostavno pobiranje krompirja. Nadzemni del enostavno pokosimo, slamo pa hitro in enostavno odmaknemo, kar omogoča dostop do čistih gomoljev.
Varstvo krompirja pred boleznimi in škodljivci
Za zdrav in obilen pridelek je ključnega pomena učinkovito varstvo pred boleznimi in škodljivci, zlasti krompirjevo plesnijo. Pri zgodnjem krompirju praviloma ne bo težav s krompirjevo plesnijo, medtem ko so pozne sorte bolj dovzetne za to bolezen v vlažnem poletju. Z izbiro sort, odpornih na plesen, in ekološko pridelavo, je manj težav.
Za varstvo pred krompirjevo plesnijo lahko od junija naprej uporabljate naravne pripravke. Poleg tega lahko z mešano kulturo zmanjšate prisotnost škodljivcev: hren, posajen med krompirjem, bo odvračalno deloval na koloradskega hrošča. Da se hren ne razrašča po vrtu, ga sadite v posodo. Enako velja za meto. Za zmanjšanje koreninskih ogorčic v gredico umestite žametnico.
Žetev in skladiščenje
Primeren čas za izkop krompirja je, ko se cima obarva rumeno ali rjavo. Mlad krompir je najboljši, če je izkopan svež in takoj pripravljen. Vrtičkarji se veselijo najbolj zgodnjih sort krompirja, ki jih pobirajo v začetku poletja, nekatere sorte že po dveh mesecih in pol.
Za skladiščenje krompirja so primerni samo zdravi gomolji, zato že ob izkopu ločite poškodovane gomolje od zdravih. Praviloma se pozne sorte skladiščijo dalj časa. Sorte, kot je Levante in Rudolph, se med naravno odpornimi sortami najbolje skladiščijo in so primerne za ozimnico.
Kulinarična vrednost in vrste krompirja
V kuhinji cenimo okusne sorte, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše uporabnike. Barva mesa in kožice ni tako pomembna, bolj je treba upoštevati kulinarično vrednost posamezne sorte. V praksi ne poznamo univerzalnega tipa krompirja, zato delimo sorte v štiri uporabne tipe, glede na njihovo kuharsko primernost (npr. za kuhanje, pečenje, cvrtje, solate ali pire).
Nekatere sorte se še posebej izkažejo v kulinariki. Manitou je najboljša za pražen krompir, sorta Esmee je zelo cenjena pri gostincih zaradi svoje jedilne kakovosti. Sorta Constance je zelo dobrega okusa, sorte Arrow in La Strada pa imata višjo vsebnost suhe snovi, kar pripomore k njihovi izjemni okusnosti. Zgodnje sorte, kot je Kresnik, so idealne za mlad pečen krompir.
Sladki krompir (Batata)
Sladki krompir, imenovan tudi Batata, je toplotno zahtevna vrtnina, ki jo na vrt presajamo po ledenih možeh. Vsebuje veliko mineralov, vitaminov in drugih koristnih sestavin. Gojimo ga lahko v koritih, loncih in visokih gredah. Pobiramo ga jeseni. Sladki krompir je priljubljen pri otrocih, saj iz njega pripravimo okusne jedi.
