Kranjska klobasa je ena najbolj prepoznavnih slovenskih narodnih jedi, ki jo ljubitelji mesa cenijo zaradi njene kakovosti, polnega okusa in bogate tradicije. Kot zaščiteni mesni izdelek z Zaščiteno geografsko označbo predstavlja ponos slovenske kulinarike, ki jo danes poznajo in cenijo po vsem svetu.

Zgodovina in zaščita kakovosti

Kranjska klobasa se je razvila v 19. stoletju v času Avstro-Ogrske monarhije. Čeprav se o njenem rojstnem kraju krešejo mnenja med Trzinom in Kranjem, je najpomembneje, da se še danes izdeluje po izvirnem receptu, ki ga varuje stroga zakonodaja. Leta 2015 je bila vpisana v register zaščitenih geografskih označb pri Evropski uniji, kar zagotavlja, da ime in recept nista zlorabljena.

Prava kranjska klobasa mora vsebovati:

• Vsaj 75 do 80 % kakovost

  Kranjska Klobasa: Zvezda Slovenske Kulinarike in Njen Recept

  Iščete idejo za kosilo ali obisk gostov, ki je preprost, okusen, kakovosten in obenem izraža domačost? Odgovor je Kranjska klobasa, zvezda slovenske kulinarike. Ta slovenska specialiteta, ki jo poznajo in imajo radi vsi, nas spremlja skozi življenje in je vir ponosa. Kranjska klobasa je ena tistih jedi, ki je preprosta, a obenem posebna. Potrebuje le nekaj minut kuhanja ali rahlega popekanja na žaru in že je pripravljena za uživanje. Prav zato jo poleg nesporne kakovosti in polnega okusa tako cenimo, saj nam ponuja rešitev, ko nam zmanjka časa za pripravo obrokov, in ima hkrati moč, da iz navadnih obrokov pričara nekaj posebnega.

  

  Zgodovina in Izvor Kranjske Klobase

  Izdelovanje klobas je globoko zakoreninjeno v slovenski tradiciji. Predvidevamo, da so ob nekdaj najbolj razširjenem posvetnem prazniku slovenskega človeka (koline ali fúrež) izdelovali tudi kranjski podobne klobase, a so jih nekoliko drugače poimenovali. Kranjska klobasa, kot jo poznamo danes, se je razvila šele v 19. stoletju, v času Avstro-Ogrske monarhije.

  O tem, kje naj bi bil rojstni kraj priljubljene slovenske klobase, kroži veliko zgodb. Lastijo si jo v Trzinu pri Domžalah, kjer je bilo v 19. stoletju veliko mesarjev, ki so s klobasami zalagali tržišče vse do Celovca in Dunaja. Prebivalci Kranja seveda trdijo, da je dobila ime po njihovem mestu. Zagotovo pa je še najbolj verjetna razlaga, da je kranjska klobasa preprosto kar klobasa s Kranjskega.

  Najstarejša omemba klobase z nazivom "kranjska" je iz leta 1896 v knjigi znamenite kuharice Katharine Prato "Süddeutsche Küche" in tudi v kuharici Felicite Kalinšek.

  Kranjska klobasa po svetu

  Kranjska klobasa je slovenska narodna jed in unikaten živilski izdelek, ki je značilen za Slovenijo in razpoznaven v svetu. V germanskem svetu jo poznajo pod imenom "Kreiner Wurst", v angloameriškem pa kot "Kransky Sausage". K njeni popularnosti so zagotovo veliko pripomogli slovenski izseljenci, ki so v novih življenjskih okoljih od 19. stoletja naprej poskušali najti eno od oblik svojega ekonomskega obstoja tudi z izdelovanjem kranjskih klobas. Priljubljenost v ZDA pa ji je zagotovo prinesla pot v vesolje - leta 2006 je ameriška astronavtka nekaj kranjskih klobas vzela s seboj na vesoljsko postajo.

  

  Zaščitena Geografska Označba: Avtentični Recept Kranjske Klobase

  Kranjska klobasa je znamenita mesna slovenska jed, ki nosi oznako Zaščitena geografska označba (ZGO). Leta 2013 je bil v Sloveniji sprejet odlok o razglasitvi tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas, ki določa njeno sestavo, način izdelave in kriterije kakovosti. Leta 2015 je bila vpisana v register zaščitenih geografskih označb pri Evropski uniji, kar pomeni, da ime in recept ne smeta biti zlorabljena ali posnemana zunaj določenega okvira. Pod imenom Kranjska klobasa, ki je zaščiteno na evropski ravni, jo lahko proizvajajo le proizvajalci iz Slovenije, ki so se za to certificirali in pri tem dosledno sledijo recepturi in postopkom, zapisanim v specifikaciji.

  

  Sestava in dovoljene začimbe za zaščiteno Kranjsko klobaso

  Prava Kranjska klobasa, zaščitena z ZGO, mora vsebovati vsaj 75 - 80 % svinjskega mesa I in II. kategorije. Največji delež dodane slanine brez kože sme biti med 20 in 25 % celotne mase. Proizvedena je iz kakovostnega prašičjega mesa in trde slanine, začinjena zgolj z česnom in poprom. Dovoljeni dodatki k mešanici za klobaso so še do 5 % vode in nitritna sol.

  Strogo so določene tudi naslednje specifikacije:

  • Meso je narezano na koščke velikosti od 10 do 13 mm.
  • Slanina je narezana na koščke velikosti od 8 do 10 mm.
  • Masa se polni v ustrezno očiščena prašičja čreva s premerom od 32 do 36 mm.
  • Klobase se vedno oblikujejo v par s težo od 180 do 220 gramov.
  • Klobaso se ročno zašpili z leseno špilo.
  • Kranjska klobasa se prekadi z bukovim lesom (dimljenje pri temperaturi do 70 stopinj C) in pasterizira.

  Zaščitena Kranjska klobasa je brez barvil ali umetnih ojačevalcev okusa. Ima velik delež mesa brez kakršnih koli nadomestkov. Le naravne sestavine, tradicionalne začimbe in pristni okusi so dovoljeni. Prepoznavno modro-rumeni simbol potrjuje, da je Kranjska klobasa umeščena v evropsko shemo kakovosti Zaščitena geografska označba. Ta simbol pomeni, da ima zaščiten proizvod posebne lastnosti ali sloves, ki so povezani z njegovim geografskim izvorom, torej okoljem, običajno regijo ali državo, iz katere izvira, ni pa nujno, da od tam izvirajo tudi vse surovine.

  Priprava Domače Kranjske Klobase (star recept)

  Čeprav je zaščitena Kranjska klobasa strogo regulirana, lahko seveda kranjske klobase naredimo tudi sami po starem receptu, kjer imamo pri izdelavi večjo svobodo. Naslednji recept opisuje, kako so kranjske klobase delali včasih, preden so v Sloveniji sploh začeli razmišljati o zaščiti.

  Sestavine za domače kranjske klobase

  • Svinjsko meso (svinjska vratovina, svinjska potrebušina) - približno 85 % celotne mase
  • Slanina brez kože - približno 15 % celotne mase
  • Sol
  • Poper
  • Česnova voda (za pripravo česna: stlači česen in ga namakaj čez noč v vinu, ali pa ga namakaj v vodi)
  • Očiščena svinjska čreva
  • Opcijsko: soliter (za grobo mletje svinjine z začimbami)

  Postopek izdelave domače kranjske klobase

  1. Svinjsko meso in slanino brez kože zrežemo na majhne kocke.
  2. Meso grobo zmeljemo in dodamo sol, poper in česen (ali soliter, če ga uporabljamo).
  3. Meso dobro premešamo s soljo in poprom, ter maso pustimo čez noč na hladnem (vendar ne v hladilniku).
  4. Naslednji dan prilijemo česnovo vodo (približno 2 do 3 ml česnove vode na 2 kg mesa) in meso še enkrat pregnetemo. Po potrebi dodamo tudi malo vina. Mešanica naj stoji 1 uro, nato jo še enkrat zmešamo.
  5. Kakovostno očiščena svinjska čreva (prej namočena približno 6 ur v mlačni vodi in sprana s hladno vodo) napolnimo z mesno mešanico. Pri polnjenju pazimo, da ne nastanejo zračni žepki. Postopek je hitrejši, če uporabimo poseben ročni ali električni tlačilec. Mešanica naj enakomerno napolnjuje čreva.
  6. Klobase prepognemo in zavijemo pri ustreznih dolžinah (po starem receptu so bile dolge za ped), na koncu zašpilimo z lesenimi palčkami.
  7. Klobase obesimo v dimnik in jih dimimo dva ali tri dni, pri čemer uporabljamo bukove drva. Nato jih še nekaj dni sušimo na zraku.

  Tako pripravljene klobase so lahko sveže ali prekajene in jih lahko spečemo v ponvi ali v pečici.

  Kako pravilno skuhati in postreči Kranjsko klobaso

  Nikoli ni dovolj znanja o tem, kako pravilno skuhamo Kranjsko klobaso. Da razrešimo dilemo, ali jo položimo v hladno ali vrelo vodo, v nadaljevanju razkrivamo natančen postopek kuhanja:

  Postopek kuhanja

  • Klasični način: Kranjsko klobaso položimo v lonec z mrzlo vodo. Lonec postavimo na ogenj in počasi segrevamo do vrenja. Nato lonec odstavimo z ognja in klobaso pustimo v pokriti vodi še 10 minut.
  • Strokovni način: Klobase prelijemo z mrzlo vodo, da so popolnoma prekrite. Vodo segrevamo do temperature 75 do 80 stopinj C, pri čemer voda ne sme vreti, da ne poči ovoj. Klobaso kuhamo dokler ne doseže središčne temperature 75 stopinj Celzija.
  • Hitri način: Nekateri jo dajo v vrelo vodo in kuhajo 8 minut, nato pa jo takoj postrežejo.

  Tradicionalno serviranje

  Po tradicionalnem izročilu se Kranjska klobasa uživa topla s kislim (praženim) zeljem ali kislo repo. Hladno jo postrežemo z žemljo ali kajzerico, gorčico, nastrganim hrenom in vrčkom piva (ali kozarcem vina). Lahko jo postrežemo tudi s kosom sveže pečenega kruha, ajvarjem ali domačimi kislimi kumaricami.

  Okusi kranjske klobase – recept TESTENINE Z JAJČEVCI IN KRANJSKO KLOBASO

  Kranjska Klobasa v Kulinaričnih Kreacijah

  Seveda lahko Kranjsko klobaso uporabimo še na veliko drugih načinov. Vsekakor je možnosti veliko, zato nikar ne ostanite zgolj pri tradiciji, temveč bodite ustvarjalni!

  • Dodatek enolončnici: Če želite, da bo vaša enolončnica še boljša, jo obogatite s Kranjsko klobaso. V velikem loncu se vedno dobro počuti, pa naj bo v njem fižolova juha, jota, pasulj ali pa kakšna še bolj tradicionalna enolončnica.
  • S testeninami: Testenine vsi obožujemo. Zakaj jih tokrat ne bi pripravili s Kranjsko klobaso? Dodajte še zelenjavo po vašem izboru - s Kranjsko je možno kombinirati marsikaj - in navdušili boste tudi najbolj zahtevne jedce.
  • V rižoti: Še ena klasika, ki daje veliko prostora za domišljijo. Poskusite jo v rižoti ali namesto riža uporabite ješprenj.
  • Na pikniku: Kranjska klobasa je kraljica žara - hitro pečena, vedno sočna, pa še gostje jo obožujejo. Pripravite jo na nabodalcih in se igrajte z barvami in okusi.
  • Druge možnosti: Če klobaso tanko narežemo, je primerna za oblogo pice, kanapeje, nabodala ali različne solate.

  tags: #zacimbe #kranjska #klobasa

  • Gojenje rdeče pese po ekoloških načelih
  • Kako Žito pospešuje prodajo pekovskih izdelkov
  • Priprava krompirjeve solate in zrezkov
  • Priprava beljakovinske krušne mešanice
  • Recept za borovničevo torto