Fižol je najbolj razširjena stročnica v naši regiji in tradicionalna slovenska vrtnina, ki redko manjka na vrtičkih. S svojimi številnimi prednostmi je fižol že tisočletja nepogrešljiv del človekove prehrane. Zaradi obilnega pridelka semen različnih barv, grmičaste rasti, odpornosti na lokalne rastne razmere in bolezni ter enostavne priprave pri kuhanju je postal ključna hrana za številne civilizacije, saj zagotavlja prehransko varnost in se prilagaja različnim podnebnim razmeram. Njegov pomen skozi zgodovino je v odpornih drobnih zrnih, ki jih je mogoče sušiti in skladiščiti več let, zaradi česar je dragoceno kot hrana in kot seme za prihodnje rodove.
Fižol: Vse o priljubljeni stročnici
Fižol spada v družino metuljnic, za katero so značilni stroki ali semena zrnate oblike ter seme fižola, ki se nahaja na dveh polovicah zelenega stroka. V to skupino spadajo fižol, soja, grah, leča, alf-alfa in arašidi. Zanimivo je, da ima fižol sposobnost vezave dušika iz zraka, kar mu omogoča, da ustvari kakovostne beljakovine z esencialnimi aminokislinami. Surovi zrel fižol je strupen, zato ga je treba vedno toplotno obdelati. Užitni del rastline so stroki in zrna, ki jih uživamo mlada in suha.
Prehranska vrednost in uporaba
Fižol ima izjemne prehranske vrednosti ter je odličnega okusa. Je bogat z vitaminom K, C, B kompleksom, manganom, bakrom ter je odličen vir beljakovin in vlaknin. Uporaba strokov lahko pomaga znižati holesterol, uravnavati raven sladkorja v krvi, izboljšati prebavo, okrepiti kosti in nevtralizirati proste radikale. Kombinacija stročnic z žitaricami zagotavlja zadovoljivo biološko vrednost aminokislin, zaradi česar so daleč najboljši in največji vir rastlinskih beljakovin v prehrani.
Vrste fižola in njihova raznolikost
V svetu vrtnarjenja je fižol prava zakladnica raznolikosti, saj poznamo več vrst, med katerimi lahko izbirate glede na svoje želje in potrebe.
Razvrstitev glede na rast in uporabo
- Nizki fižol: Predstavlja kompaktno možnost za manjše vrtove ali vzgojo v posodah, sadilnih vrečah in visokih gredah. Večinoma gre za hitro rastoče sorte, ki zrastejo do višine 50 cm. Nizki fižol sadimo v vrste in nam hitro po cvetenju zacveti. Cvetenje traja približno 50 dni, nekatere sorte zacvetijo še prej.
- Visoki fižol: Ponuja izjemno rast in je odličen za ozadje v vrtu, zraste lahko tudi do 3 metre in višje. Cvetenje visokega fižola je pri večini sort odvisno od dolžine dneva; zacvetijo šele, ko se dan skrajša na 14 ur in manj. Le nekatere sorte na dolžino dneva niso občutljive. V dolgem dnevu poganjajo vitice in liste, s tem pa se količina cvetov zmanjša.
- Stročji fižol: S svojimi sočnimi stroki predstavlja odlično izbiro za sveže uživanje. Stroki so prva faza tvorbe semen in so užitni. Lahko so srpasti, valjasti, sabljaste oblike, pol ravne ali ravne, dolžina pa je različna, od kratkih do pol-dolgih in dolgih. Število semen v stroku je odvisno od sorte in je lahko med 2 in 9.
- Fižol za zrnje: Uporablja se za sušenje in shranjevanje. Stroki se pustijo na rastlini, dokler ne zorijo v popolnoma razvita suha zrna.
Drugi člani družine stročnic
Medtem ko sta fižol in grah morda glavni zvezdi sveta stročnic, obstaja še veliko več sort, ki čakajo, da jih odkrijemo ali ponovno zasijejo v naših vrtovih in kuhinjah. Azuki fižol, črna soja in mungo fižol ne le obogatijo vaše jedi z okusom, temveč prinašajo tudi številne koristi za zdravje. Leča in čičerika sta dve stročnici, ki sta osvojili kuhinje po vsem svetu in se počasi vračata v vrtove ljubiteljev, saj sta odlične po okusu, bogate s hranili in izjemno prilagodljive kulture, ki jih je enostavno vzgojiti.
Priporočene sorte fižola
Pri izboru kupljenih sort smo pozorni na blagovno znamko, saj je kakovost semena v Sloveniji zadnjih letih padla. Med stare evropske sorte blagovne znamke Royal Seeds, ki navdušujejo, spadajo:
Nizke sorte
- Cannelino, Maxi in Dior: Zelo znane nizke sorte stročjega fižola.
- Borlotto lingua di fuoco nano: Nizki fižol za zrnje.
- Čudo Piemonta: Nizek fižol za stroke in zrnje, ki ga pobiramo 55 do 60 dni po setvi. Vijolično marmorirani stroki se pri kuhanju obarvajo rumeno, seme je marmorirano. Dobro uspeva v mokrem ali suhem poletju.
- MY ARIANA: Zelo zgoden nizek stročji fižol z zelenimi, ploščatimi stroki, ki niso nitasti. Pobiramo ga 50 dni po setvi. Okusen, aromatičen, rahlo sladek strok je ploščat, svetlo zelene barve, dolžine okrog 15 cm in širine 2 cm.
- CANADIAN WONDER: Odličen, zelo okusen nizek fižol za zrnje, ki je temno rdeče barve in ledvičaste oblike. Pobiramo ga 70 do 80 dni po setvi. Stroki so takoj nitasti in niso primerni za uporabo. Uporablja se za pasulj in pripravo mehiških jedi.
Visoke sorte
- Jabelski pisanec, Klemen, Jeruzalemski, Ptujski maslenec, Sivček: Stare, še vedno aktualne sorte fižola.
- GOLDMARIE: Visok stročji fižol (maslenec), tudi za zrnje. Zelo zgodnja sorta, stroki niso nitasti. Pobiramo jo 80 dni po setvi. S pridelkom nas nagradi v suhem ali mokrem poletju.
- LINGUA DI FUOCO »EXTRA«: Visok fižol za zrnje (češnjevec). Zgodnja, tradicionalna evropska sorta, zelo bujne rasti. Zrnje pobiramo 85 do 90 dni po setvi. Ta sorta fižola je zdrava in dobro rodi. Strok je dolg okrog 23 cm in rdeče barve.
Rast in razvoj fižola
Faze rasti
Rastlina fižola gre skozi pet stopenj rasti in razvoja: debeljenje semena in kalitev, kaljenje, cvetenje, nastajanje zelenih strokov in zorenje semen. V peti fazi se vsi življenjski procesi fižola zmanjšajo na minimum.
Dolžina rastne dobe in zrelost
Pri vseh vrstah stročnic se kalčki pojavijo 7 do 10 dni po setvi, v hladnejših pogojih pa lahko ta proces traja do 22 dni. Glede na dolžino rastne dobe do zrelosti fižola, pripravljenega za uživanje, so sorte razdeljene v pet skupin:
- Zelo zgodnje: 60-75 dni
- Zgodnje: 75-90 dni
- Srednje zgodnje: 85-105 dni
- Pozne: 100-115 dni
- Zelo pozne: več kot 115 dni
Načrtovanje setve in sajenja
Optimalni čas setve
Pri načrtovanju časa setve ali sajenja fižola je potrebno upoštevati, da so vse vrste fižola občutljive na zmrzal in nizke temperature, poškodujejo pa ga že temperature okoli 5 °C, pozebe pa že pri -0,1 °C. Fižol zahteva toplejša tla že med kalitvijo. Splošno pravilo velja, da se fižol sadi, ko so temperature tal dosegle približno 10 stopinj Celzija, za visoki fižol pa vsaj 15 °C.
- Severne regije: Setev se priporoča konec aprila ali v začetku maja. Možno je sejati tudi v juniju, da bi se izognili tveganju poznih zmrzali.
- Južne regije: Setev je lahko prej, celo mesec dni prej, glede na krajše obdobje izpostavljenosti potencialno velikim zmrzali.
- Nizki fižol: Na prostem ga sejemo šele konec aprila, raje v začetku maja. Za nizke sorte fižola, kot je nizek stročji fižol Dior, lahko s sajenjem začnete spomladi, ko so nevarnosti pozebe že mimo. Če želite prehitevati s pridelkom, si vzgojite sadike na toplem že v sredini marca.
- Visoki fižol: Sejemo ga šele v prvem ali drugem tednu maja. Visokega fižola nikoli ne sejemo v aprilu, saj bo razvil preveč listja, cvetel pa ne bo. Ta vrtnina začne cveteti, ko se dan krajša. Zaradi prekomerne listne mase bo bolj dovzeten za bolezni, saj je nasad manj zračen.
- Stročje sorte: Smiselno jih je sejati celo v drugi polovici junija, saj so pogosto bolj zdrave kot tiste, sejane zgodaj spomladi.
Priprava semena in tal
Za uspešno vzgojo fižola je potrebno poskrbeti za rodovitna, rahla in topla tla, bogata z organsko maso. Zelo dobro uspeva tudi na peščeno ilovnatih tleh. Na zelo peščenih ali izredno težkih glinastih tleh, kjer se zadržuje voda, slabše raste, zato tam dobimo manjši pridelek.
- Namakanje semena: Semena pred sajenjem namočite v mlačno vodo za 12 ur ali čez noč. S tem se izogne številnim težavam, kot so divjad, napad fižolove muhe in talnih glivic.
- Pognojevanje gredic: Pred sajenjem grede pognojite s kompostom, vendar pazite na količino. Za nizek fižol se ne priporoča gnojenje s hlevskim gnojem ali domačim kompostom, dovoljeno je le 2 do 5 litrov preperelega komposta na m² ali četrtino organskih gnojil v obliki pelet. Visokemu fižolu pa lahko dodamo manjše količine domačega uležanega komposta (5 - 7 l/m²) ali kupljenih organskih gnojil. Obe vrsti spomladi koristi zalivanje z algino brozgo.
- Razkuževanje semena: Seme fižola je dobro razkužiti v žajbljevem ali kamiličnem čaju. To naredimo tako, da ga čez noč namočimo v čaju. To se še posebno priporoča pri domačem semenu in nerazkuženem kupljenem semenu.
Razdalja in način sajenja
Sajenje visokega fižola
Visok fižol se običajno seje v kupčke po pet do sedem semen, kjer je prostor za njihovo rast. Na eno oporo posejemo 5-7 semen fižola, nič več. Razdalja med vrstami naj bo vsaj 150 cm, v vrsti pa 80 cm. Najbolje je, da ga posejemo šele, ko ima koruza že tri prave liste; koruzo posejemo na enako razdaljo, fižol pa sejemo na vsako tretjo ali četrto rastlino. Ko se rastline razvijejo, se bodo pričele vzpenjati in ovijati vzdolž opore, kot so mreže, stebri ali ograja na balkonu. Taka rast omogoča rastlinam, da se povzpnejo navzgor, kar olajša nabiranje in preprečuje gnitje strokov na tleh. Pred setvijo v zemljo dodajte malo domačega zrelega komposta. Pri tradicionalni pridelavi so visok fižol najpogosteje sejali kot vmesni posevek v koruzi.
Sajenje nizkega fižola
Nizki fižol sadimo v vrste, ne v kupčke. Vrstice naj bodo med seboj oddaljene od 30 do 50 centimetrov, odvisno od sorte, da se rastlinam zagotovi dovolj prostora za rast in razvoj. V vrsti na vsakih 10 cm posejemo eno ali dve zrni. Ta ureditev olajša vzdrževanje in nabiranje, kar omogoča dobro kroženje zraka in sončne svetlobe med rastlinami. Če si želimo zagotoviti celoletno oskrbo z nizkim fižolom, ga sejemo v 14-dnevnih presledkih. Pri tradicionalni pridelavi so nizek fižol pogosto vzgajali kot predposevek.
Dobre in slabe sosede fižola
Fižol je odlična rastlina tako za prehrano ljudi kot za sam vrt. Pri gojenju fižola je pomembno upoštevati dobre in slabe sosede za boljši pridelek in zdravje rastlin.
- Dobre sosede: Blitva, križnice s kapusnicami, črni koren, jajčevec, krompir, kumarice, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, redkev, solata, špargelj, endivija, špinača, zelena, žajbelj, koper, rabarbara, rožmarin, timijan in baldrijan. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj.
- Slabi sosede: Grah, bob, česen, čebula, por.
Kolobarjenje in pomen stročnic
Za fižol velja, da se ga nikoli ne seje ali sadi na isto mesto več let zaporedoma. Potrebuje vsaj trileten kolobar. Izjema je le, če boste poleg njega sadili vsaj še 4 rastline, npr.: koruzo, buče, ognjič, kapucinke, šetraj in borago. Potem bo težav z boleznimi in škodljivci veliko manj. Fižol namreč živi v sožitju z bakterijami, ki živijo na njegovih koreninah in ga oskrbujejo z vsem potrebnim dušikom. Ta skupina rastlin je skoraj edina, ki je sposobna s pomočjo bakterij vezati dušik iz zraka v obliko, ki je rastlinam uporabna. Če korenine v talni raztopini najdejo dovolj molekul dušika, potem same odrežejo bakterije od vira hrane, zato je strogo prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik.
Po končanem pobiranju fižola (in vseh ostalih stročnic) rastlin ne pulite, ampak jih porežite. Prav zaradi tega so stročnice, med njimi je fižol verjetno na prvem mestu, nujen del ekološkega vrta, saj predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Nega fižola med rastjo
Zalivanje in vlaga
Fižol potrebuje vlažna tla na polnem soncu. Največ vlage in hranil potrebuje med cvetenjem. Skozi celotno rastno dobo na gredicah, v sadilnih vrečah, visokih gredah in loncih je potrebno pri fižolu redno vzdrževati stalno vlago, saj s tem omogočamo lep in enakomeren razvoj strokov. Če fižolu primanjkuje vode, začnejo cvetovi odpadati in stroki se ne razvijejo. Priporočljiva je zastirka za vrt, ki pomaga, da so tla vlažna. Zalivamo enkrat do dvakrat na teden do globine 20 cm, vendar nikoli po listih in cvetovih. Do vznika ga zalivamo dnevno v manjšem odmerku. Predvsem visoke sorte so občutljive na visoke temperature; cvetenje pri temperaturah nad 30 °C običajno povzroči odpadanje cvetov. To lahko delno preprečimo z redno uporabo pripravkov, ki vsebujejo predvsem morske alge ali rastlinske izvlečke. Ko pa se tako obdobje konča, uporabimo namesto njih pripravke, ki vsebujejo aminokisline.
Gnojenje fižola
Dodatnega gnojenja s hlevskim gnojem, gnojevko ali gnojnico ni potrebno, saj ima fižol na koreninah bakterije, katere vežejo dušik iz zraka. Strogo je prepovedano gnojenje z mineralnim gnojilom, ki vsebuje dušik. Za dober in zdrav pridelek se izogibamo dušičnim gnojilom. Fižol namakamo predvsem do cvetenja in po njem.
Osipavanje rastlin
Ko rastline fižola dosežejo višino 30 cm, ne pozabite stebel osipati na približno 15 cm višine. V času rasti ga 2 do 3-krat okopljemo in osipavamo, saj to preprečuje rumenenje listov.
Podpora za visoki fižol
Visokemu fižolu za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel. Klasična opora na vrtovih je lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje), ki naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo.
Bolezni in škodljivci fižola
Pri vzgoji strokov in semen fižola se soočamo z različnimi izzivi, saj so rastline lahko napadene s škodljivci in boleznimi, še posebej, če se ne držimo dobrega kolobarjenja in prezračevanja nasada.
Pogosti škodljivci in njihovo zatiranje
Dva pogosta škodljivca, ki pogosto ovirata rast in razvoj rastlin, sta polži in listne uši. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav.
Polži
Polži se pogosto pojavljajo v vlažnih pogojih in se hranijo z listi in stebli rastlin, za seboj puščajo sledove sluzi. Lahko povzročijo znatno škodo mladim rastlinam.
Črne listne uši
Črne listne uši so majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Njihova prisotnost lahko povzroči rumenenje, zvijanje in padanje listov ter oslabi rastlino. Redno se sprehodite čez posevek in takoj, ko opazite na rastlinah mravlje, reagirajte, saj jih opazimo prej, kot vidimo same uši.
Rešitve proti škodljivcem
- Polži STOP: Vsebuje naravne sestavine, ki odbijajo polže in krepijo rastline, kar jim pomaga zgraditi odpornost na vse vrste polžev. To sredstvo je varno za ljudi in ne vsebuje agresivnih kemikalij.
- Škodljivci STOP: Vsebuje naravne rastlinske izvlečke, ki krepijo rastline in povečujejo njihovo odpornost na škodljivce, kot so črne listne uši in drugi. Je varen za okolje in ljudi.
- Pripravek iz naravnega piretrina: Zelo učinkovit proti ušem, če ga uporabite pravočasno in pravilno. Vedno ga uporabimo po sončnem zahodu, temperature pa morajo pasti pod 25 °C.
- Namakani listi rabarbare: Kilogram listov namočimo v 5 l vode in počakamo do konca vrenja. Mešanico kuhamo še 10 min, ohladimo ter uporabimo proti ušem in ostalim škodljivcem.
Najpogostejše bolezni in preventiva
Poleg škodljivcev se lahko pojavijo bolezni, kot so fižolova rja, bela plesen in bakterijska plesen, ki pomembno vplivajo na pridelek in kakovost, še posebej, če se ne držimo dobrega kolobarjenja. Visoka zračna vlaga v nasadu je predpogoj za razvoj bolezni. Predčasno v začetku aprila si vzgojite sadike v lončkih, če imate težave z vrtnimi polži.
- Mastna fižolova pegavost: Povzroča rjave ali črne lise na listih, kar lahko privede do propadanja rastlin.
- Fižolova rja: Pojavijo se rdečkasto rjavi madeži na listih, ki lahko oslabijo rastline in zmanjšajo pridelek. Najpogosteje se na listih pojavi rja, zlasti na fižolu, posejanem skupaj s koruzo. Okužba se pojavi, ko mlade rastline rastejo v zelo vlažni zemlji.
- Bela plesen: Pojavlja se kot bela plast na listih, steblih in strokih, ki lahko povzroči propadanje rastlin in zmanjša kakovost strokov.
- Bakterijska plesen: Povzroča rjave lise na listih, gnitje korenin in plodov ter lahko povzroči resno škodo na nasadih fižola.
Rešitve proti boleznim
Za preprečevanje in zaščito rastlin pred temi boleznimi lahko uporabimo sredstvo proti rastlinskim boleznim Bolezni STOP. Ta pripravek ima preventivni in dolgotrajni učinek ter vsebuje naravne sestavine, ki omogočajo rastlinam, da razvijejo lastno odpornost na bolezni. Sredstvo v ustreznem razmerju zmešajte z vodo za zalivanje ali škropljenje rastlin. Priporočljivo je, da ga uporabljate večkrat na leto, da ohranite dolgoročno varstvo rastlin. Pripravek se lahko uporablja preventivno in kurativno, odvisno od potreb rastlin in stopnje okužbe.
Obiranje in shranjevanje fižola
Ne glede na obliko, ki jo uporabljate za uživanje, so nabiranje mladih strokov in puščanje, da nekateri zorijo z žetvijo fižola, ključni koraki, zaradi katerih je vzgoja fižola vznemirljiva in koristna izkušnja za vrtnarje.
Obiranje stročjega fižola
S pobiranjem stročjega fižola pričnemo 3 tedne po cvetenju, ko so stroki še mladi in sveži ter nimajo izraženih niti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Redno nabiranje mladih strokov spodbuja rastlino, da cveti in ustvarja nove stroke, kar zagotavlja obilen pridelek med rastno dobo. Stroke pod pecljem zlomimo, tako da majhen del ostane na rastlini. Nikoli ne obiramo mokrega stročjega fižola, ker s tem prenašamo bolezni.
Stroke, ki so po naših izkušnjah predozoreli in zato pretrdi in nitasti, da bi jih pojedli, moramo prav tako obrati. Če jih ne bomo pobrali, bo rastlina s tvorbo semen izpolnila svoje poslanstvo in ne bo več nastavljala novih cvetov in plodov. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Obiranje fižola za zrnje
Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ta postopek običajno traja od 7 do 13 tednov, odvisno od sorte in pogojev vzgoje. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Ko stroki zorijo, se običajno poberejo in posušijo na suhem mestu, preden se shranijo za nadaljnjo uporabo.
Shranjevanje pridelka
Stročji fižol je najbolje porabiti sproti. Višek pridelka shranimo v hladilniku ali zamrznemo v skrinji. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce. Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Zamrzovanje fižola doseže preprečevanje nastajanja hrošča fižolarja. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Pridelava lastnega semena
Pridelava semena se začne že s tem, da nasad ves čas opazujemo in za semenice izberemo najbolj zdrave rastline. Ko opazimo prve cvetove in kasneje stroke, si te rastline označimo. Samo tako dobite najbolj kakovostno seme. Prvi stroki navadno nastanejo še v suhem delu poletja in so precej manj bolni. Tudi fižolar, ki ga najbolj sovražimo, še ni zalegel jajčec. Kljub temu pobrano seme najprej dosušimo, nato pa damo v zmrzovalnik. Če je možno, naj ostane tam do setve. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
HomeOgarden in ekološka vzgoja fižola
Z HomeOgarden izdelki za organsko vrtnarjenje boste ustvarili optimalne pogoje za uspešno rast domačega fižola na vašem ekološkem vrtu, balkonu ali terasi. Uporaba ekoloških sredstev za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi zagotavlja učinkovito rešitev z minimalnim vplivom na okolje in zdravje ljudi. Priporoča se tudi uporaba organskega gnojila na osnovi vitaminov, aminokislin in huminskih kislin Bio Plantella Vita za krepitev rastlin, še posebej v obdobjih visokih temperatur.
tags: #vrtnarjenje #pozrt #fizol