Botanične Značilnosti in Izvor
Jajčevec (Solanum melongena L.), ponekod znan tudi pod imenom melancan, je zelenjadnica iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor spadajo tudi paradižnik, paprika in krompir. Izvira iz tropske vzhodne Indije, v Evropo pa je prišel v srednjem veku.
Jajčevec je enoletna rastlina, visoka med 40 in 150 cm, ki ima velike, raskave lopataste liste. Cvetovi so lahko bele do vijolične barve. Kultivarji jajčevcev se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi in sestavi plodov. Plod je mesnat, ovalne, podolgovate ali jajčaste oblike, z gladko in svetlečo lupino. Barva plodu lahko variira od temno vijolične, do rdeče, pa tudi bele ali zelene.
Jajčevec je med plodovkami razmeroma mlajša zelenjavna vrsta, ki pa se je v zadnjem času zelo dobro uveljavila in razširila v pridelavi - tako med ljubiteljskimi kot med profesionalnimi vrtnarji - tudi zaradi značilnih oblik in barv plodov. Še vedno je cilj pridelave značilno podolgovat in velikemu jajcu podoben plod, iz česar tudi izvira njegovo poimenovanje - tako v slovenskem kot v angleškem jeziku (egg plant). Poleg najpogostejše značilno temno vijolične barve plodu se zelo uveljavljajo tudi drugi odtenki barv jajčevcev.
Botanično jajčevec spada v družino razhudnikovk (Solanaceae) in znotraj te družine v rod Solanum, v okviru katerega Slovenci dobro poznamo krompir (Solanum tuberosum L.). V družino razhudnikovk spadata še dve pomembni plodovki: paprika (Capsicum annum L.) in paradižnik (Lycopersicon lycopersicum Mill.). To sorodstvo je dobro poznati, ko jajčevec umeščamo v kolobar in pridelovalni prostor na vrtu, njivi ali v rastlinjaku.
Potrebe Jajčevca za Uspešno Rast
Toplota in Svetloba
Jajčevec, tako kot vse plodovke, potrebuje veliko vročine. Je toplotno zahteven, zato mu najbolj ugaja vlažno in toplo podnebje, z dnevnimi temperaturami okrog 25 °C. Tudi nočne temperature naj ne bodo prenizke; če se gibljejo okrog 17 °C, se bo počutil najbolje. Po temperaturni občutljivosti so jajčevci nekje med občutljivejšo papriko in malo manj občutljivim paradižnikom. V primeru hladnejšega poletja je pričakovati manjši pridelek.
Voda in Zalivanje
Rastline z velikimi listi in plodovi le redko varčujejo z vodo, zato jajčevec nedvomno sodi med bolj žejne rastline na vaši gredi in potrebuje "mokre noge". Če ga pozabite redno zalivati, bodo plodovi mnogo manjši. Pri zalivanju pa morate biti pozorni tudi na to, da rastlin ne zalivate od zgoraj. Podobno kot paradižnik tudi jajčevec ne mara vode na svojih listih in plodovih. Za dober pridelek si je treba urediti namakanje. V vročih poletnih dneh je bolj priporočljivo redno zalivanje vsakih 5 dni. Če že 14 dni na našem območju ni dežja, gredo jajčevcev izdatno zalijemo. Ob gosti zasaditvi (senčenje tal) in dodani poletni zastirki je potreba po zalivanju manjša kot pri redko posajenih jajčevcih na golih tleh, vendar je za boljši pridelek zalivanje vseeno priporočljivo.
Tla in Gnojenje
Jajčevci obožujejo zemljo, bogato s hranili. Zato lahko že pred posaditvijo v zemljo v rastlinjaku zadelate večjo količino komposta. Namesto komposta lahko zemljo obogatite tudi z moko iz rogov in mletimi kamni. Tudi po posaditvi svoji rastlini, ki za razvoj potrebuje veliko hranil, zagotovite dodatna hranila, predvsem v obliki organskih gnojil za sadje in zelenjavo. Jajčevec po potrebi dognojujemo z majhnimi količinami fosforja, tako vzpodbudimo nastajanje cvetnih brstov. Skozi list dodajamo tudi kalcij in magnezij. Z gnojenjem v času razvoja sadik ne pretiravajte, da se sadike ne pretegnejo. Bolj je potrebno skrbeti za dovolj vlažna, živa in rodovitna tla, ki dajejo jajčevcu vitalnost.
Pridelava Jajčevca: Od Semena do Presajanja
Setev Semen
Optimalni čas setve za sadike je začetek februarja. To velja za celinski del Slovenije. Semena sejemo na gosto v eno večjo posodo, v vlažen substrat. Semena posujemo s suhim substratom 0,5 cm na debelo ter kalimo na toplem mestu, na primer nad radiatorjem. Idealna temperatura je med 25 in 30 °C. Ker uspešno kalijo v temi, posodo pokrijemo, kar omogoča boljšo kaljivost zaradi enakomerne vlažnosti.
Pikiranje in Nega Sadik
Jajčevci v platojih oziroma setvenih ploščah ostanejo do razvoja prvega pravega lista. Ko se klična lista odpreta, vodoravno poravnata in preden se razvijejo pravi listi (v roku od 10 do 14 dni od setve), rastline prepikiramo v posamezne srednje sadilne enote s kakovostno substratno mešanico. Osnovnemu substratu dodamo še 20 % vermikomposta, saj je dobra založenost substrata s hranili zelo pomembna pri vzgoji lepih sadik jajčevca. S pikiranjem opravimo naravno selekcijo, saj izberemo dobre rastline. Če so se nam do sedaj rastline »pretegnile«, jih pri pikiranju posadimo globlje, vse do kličnih listov.
Rastline nato postavimo na svetlo mesto s temperaturami med 18 in 22 °C, kar ustreza večini rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik. Nočne temperature so lahko tudi nižje, vse do 10 °C, kar mladi jajčevci še uspešno prenesejo. Sadike redno zalivamo vsak drugi dan. Jajčevci bodo v roku 30 do 40 dni prerastli srednjo sadilno enoto, zato jih presadimo v veliko sadilno enoto.
Utrjevanje Sadik
Preden sadike s koreninsko grudo sredi maja presadimo na gredo, jih je treba najmanj 4 dni utrjevati ob kakšni južni steni ali rastlinjaku, da se prilagodijo zunanjim temperaturam, predvsem nihanju nočnih temperatur. Še posebej, če smo jajčevec vzgajali pod lučmi, smo pri izpostavljanju neposrednemu soncu previdni. Prvi dan jim mogoče namenimo delno senčen prostor in spremljamo, da se v prvi uri ne ožgejo, kar bi prepoznali po belih lisah. Kasneje jim namenimo največ 2 uri sončenja na dan in potem postopoma vsak dan več. Ob temperaturah pod 10 °C sadike raje prestavimo čez noč na toplo. Enako velja za utrjevanje sadik, ki jih presadimo v rastlinjak in jih tu tudi utrjujemo.
Po 70 do 80 dnevih rasti morajo biti sadike z debelimi in žametnimi listi visoke najmanj 25 cm. Če je rastlina imela res dobre pogoje, opazimo že tudi kak cvetni nastavek.
Sajenje in Nega na Vrtu
Čas in Mesto Sajenja
Na prosto se jajčevec presaja po ledenih možeh, v sredini maja. V rastlinjak jajčevec presajamo konec aprila ali v začetku maja. Pridelava jajčevca je uspešna s pridelavo sadik s koreninsko grudo.
Optimalna Razporeditev
V domačem vrtu jajčevca ne sadimo pregosto. Med posameznimi vrstami naj bo razdalja 40 cm, med sadikami v vrsti pa 60 cm. Na gredi širine 75 cm tako rastejo v dveh vrstah, na širših gredah pa največ v treh v cikcak vzorcu. Sadilno luknjo izdatno zalijemo; če je bilo vreme suho, zalijemo celo površino. Če želimo, presajene sadike takoj dodatno zastremo s poletno zastirko - z listjem, s travnim odkosom ali s slamo. Za prvih nekaj tednov lahko preko jajčevcev postavimo vrtne loke in napnemo vrtno kopreno, da ustvarimo toplejše okolje.
Sajenje sadnega drevja
Kolobarjenje in Sosednje Rastline
Jajčevec dobro uspeva za metuljnicami in solatnicami. Pred njim na gredi vzgajamo zimsko ali zgodnjo spomladansko zelenjavo - špinačo, solato, redkvico, grahove vršičke. S predhodnimi rastlinami lahko rastejo istočasno nekje 14 dni. Ob jajčevec ne sejemo ali sadimo vrtnin z bujno listno maso in visoko rastočih vrtnin, saj tako senčimo rastline, kar ni primerno. Ker zraste visoko in na gredi zavzema prostor do prve zmrzali, najbolje uspeva sam, da ne senči ostalih rastlin. Zaradi koloradskega hrošča, ki se prehranjuje tudi na listih jajčevca, se izogibamo skupnemu sajenju s krompirjem.
Opora in Obrezovanje
Čeprav sadike jajčevcev vzgajamo podobno kot paprike, se na vrtu obnašajo drugače in potrebujejo drugačen tip opore in nego. Od junija dalje jajčevec nujno potrebuje oporo, ki je samostojna palica, ob katero rastlino privezujemo. To je še posebej pomembno, saj so rastline po pinciranju manj stabilne in se drugače zelo rade zatrgajo.
Pinciranje in obrezovanje sta ključna, da lahko jajčevec večino svoje energije nameni razvoju plodov. Pri tem redno odstranjujte ves nepotreben balast. Nekateri vrtnarji pincirajo rastline in pustijo samo tri do pet vrhov. V tem primeru plodovi običajno hitreje dozorijo in so lepše obarvani. Še pomembneje pa je redno odstranjevanje nastavkov ploda, tako da na posameznem poganjku pustite samo 2-3 nastavke. Samo tako bo rastlina imela dovolj moči, da bo popolnoma razvila vse svoje viseče plodove.
Podobno kot pri paradižniku, tudi jajčevcu odstranjujemo zalistnike, ki se razvijejo v nova stebla. Če zalistnikov ne odstranjujemo, rastlina ustvari bujno, nižjo rast, ki je bolj podobna grmičku. Zaradi takšne rasti je osvetljenost listov slaba in rastlino je težje pritrjevati k opori. Z odstranjevanjem zalistnikov dosežemo, da rastlina zraste višje in je bolje osvetljena, kar omogoča gostejšo zasaditev in posledično večji pridelek.
Na Vrtu Obilja se je najbolje izkazala praksa vzgoje v dva vrhova (ob dveh vrvicah), kar pomeni, da prvi zalistnik, ki se pojavi, pustimo, da zraste v drugi vrh. Vse naslednje zalistnike pa redno odstranjujemo. Ti se pojavijo v vsakem »križišču« stebla in lista. Ko so še majhni, so podobni rakovim kleščam in jih odščipnemo s prsti. Če nam slučajno »pobegnejo«, jih, ko so večji, s škarjami odstranimo. Kasneje lahko iz ranic zrastejo novi poganjki; če so na njih cvetni nastavki, jih pustimo, sicer pa jih ponovno odstranimo. Nekatere sorte imajo manj zalistnikov, druge več. Steblo vseskozi sukamo okoli vrvice ali privezujemo k količku. Spodnji listi, ki so močno osenčeni, se obarvajo rumeno in odpadejo, kar ni nič narobe.
Bolezni in Škodljivci
Jajčevec nasploh nima veliko težav z boleznimi in škodljivci, ki bi mu škodovali. Zanimivo je, da ga ne napade pozna plesen, ki pogosto prizadene paradižnik in krompir. Opazimo lahko predvsem ovenelost jajčevca, pegavost, viroze in sivo plesen. Vendar pa je bolj potrebno skrbeti za dovolj vlažna, živa in rodovitna tla, ki dajejo jajčevcu vitalnost.
Med škodljivci dela škodo predvsem koloradski hrošč, ki je najpožrešnejši in se prehranjuje na listih jajčevca. Za zatiranje koloradskega hrošča lahko ob jajčevec sadimo fižol, tla pa zastiramo s praprotjo. Hrošča uspešno zatiramo tudi z naravnimi insekticidi, kot je Bio Plantella Flora verde ali Bio Plantella Flora kenyatox verde. Zaradi sorodstvenih vezi z drugimi razhudnikovkami se v času pridelave jajčevca lahko zgodi, da bomo z njim imeli podobne oz. enake težave tudi zaradi pojava bolezni in škodljivcev (ne le koloradskega hrošča), ki jih poznamo iz pridelave krompirja, paprike ali paradižnika.
Spravilo in Uporaba Plodov
Obiranje
Vrtnarji morajo biti potrpežljivi tudi pri pobiranju jajčevca. Čvrste in svetleče plodove jajčevca, velikosti 15 do 20 cm, pobiramo od junija do oktobra, odvisno od sorte in pogojev. Včasih lahko traja vse do avgusta, da plodovi dobijo svojo značilno črnovijolično barvo. Obiramo fiziološko nezrele plodove, ko semena še niso razvita. Plod je primeren za obiranje, ko je lupinica na plodu napeta in še vedno bleščeča. Če plod preneha rasti, pomeni, da je dosegel svojo največjo velikost in začenja zoreti. Takšne plodove čim prej odstranimo, saj zreli plodovi jajčevca postanejo zeleno-rumene barve in vsakim dnem izgubljajo na kakovosti. Nekatere sorte, kot so bele jajčevce, pobiramo manjše. Pri pobiranju si pomagamo z nožem ali škarjami, da naredimo čisti rez in se ne zatrga rastlina.
Shranjevanje in Kulinarična Uporaba
Plodove je najbolje uporabiti sproti, saj se s hranjenjem v hladilniku njihova kakovost slabša. Jajčevec je slastna vrtnina z ugodnimi prehranskimi lastnostmi. Odlikuje ga vsebnost polifenolov, ki prispevajo k antioksidativnem delovanju in ščitijo celice pred oksidativnim stresom. Bogat je s prehranskimi vlakninami in vsebuje folno kislino, ki prispeva k delovanju imunskega sistema ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Jajčevec pospešuje prebavo, spodbuja delovanje jeter, žolčnika in prebavo maščob.
Jajčevce lahko pripravimo na različne načine: dušimo, pečemo na žaru ali ocvremo. Lahko se tudi vložijo v kis ali oljčno olje. Ker jajčevci izredno dobro vpijajo maščobo, se lahko iz nizkokaloričnega živila hitro spremenijo v visoko kalorično in mastno jed. Zato je pomembna njihova predpriprava: če jih narežemo na kolobarje, jih nasolimo in nekaj časa pustimo, da izločijo sok in grenčine, nato jih osušimo s papirnato brisačo. Tako bodo vpili bistveno manj maščobe. Če so plodovi sveži, ni nujno olupiti lupine.