Število sort paprike je ogromno, prav tako so ogromne razlike med njimi. Ni ene sorte, ki bi bila "najboljša", prav tako ni ene sorte, ki bi bila primerna prav za vse. Paprika spada med plodovke in je rastlina sonca, zato jo je treba saditi na sončne lege.
Razvrščanje paprik po obliki
Paprike lahko razvrstimo v več skupin glede na obliko njihovih plodov:
- Babura: Te paprike naredijo široke in krajše plodove, pogosto kvadrataste oblike. So zelo mesnate in primerne za različne kulinarične namene.
- Podolgovate paprike: Običajno jih uporabljamo za pečenje, vlaganje in surove v solati. Med njimi ločimo tiste s špičasto in tiste z zaobljeno konico.
- Paradižnikove paprike (paradajzarce): Večino sort odlikujejo plodovi v velikosti srednje velikega paradižnika in izredno debelo meso. Primerne so za solate, pečenje in polnjenje.
- Feferoni: To so ozki, dolgi in mesnati plodovi. Običajno so po dolžini nagubani in lahko zrastejo več kot 20 cm.
Zorenje in barve plodov
Ne obstajajo samo rumena, zelena in rdeča paprika. Prav tako ima vsaka sorta vsaj dve barvi, ki se zamenjata glede na stopnjo dozorelosti. Kot lahko opazite, večina sort dozori iz manj žive barve (npr. rumena, zelena) v bolj žive barve (rdeča, oranžna). Šele ko je meso odebeljeno, je plod dokončno formiran in začne zoreti do t.i. fiziološke zrelosti.
Razlog za barvne spremembe je čisto enostaven: namen rastline ni, da bi prehranila ljudi, ampak da ustvari potomce in tako obdrži svojo vrsto. Če bi plod vabil živali k temu, da ga pojedo še preden so semena dozorela, bi le-ta propadla.
Nasveti za uspešno gojenje
Paprika je toplotno zahtevna rastlina, ki ne prenaša zmrzali. Pri sajenju je treba upoštevati naslednje:
| Pogoj | Optimalna vrednost |
|---|---|
| Temperatura zraka | Vsaj 20 °C podnevi, ne pod 10 °C ponoči |
| Temperatura tal | Med 18 °C in 22 °C (najmanj 15 °C) |
| Razdalja med rastlinami | 40 cm v vrsti, 70 cm med vrstami |
Sadike paprike lahko sadimo tudi ob oporo, da se pod težo plodov ne poležejo. Paprike imajo velike potrebe po hranilih, zato tla redno gnojimo z organskimi gnojili (npr. kompost), v fazi tvorbe plodov pa dodajamo mineralna gnojila s povečano količino kalija in dušika.
Zanimivosti o papriki
- Ena najstarejših kultur: Semena pekoče paprike, starejša od 6000 let, pričajo, da je ena prvih poljščin, ki jih je človek gojil.
- Ime po pomoti: Krištof Kolumb je zmotno mislil, da je paprika vrsta črnega popra (angleško pepper).
- Sadje ali zelenjava: Paprika pravzaprav sodi med sadje, saj sadež zraste iz rastline, ki cveti, in vsebuje semena.
- Pekoč občutek: Kapsaicin, ki daje papriki pekoč okus, učinkuje le na sesalce. Največ ga je v notranjih stenah pri peclju.
- Hranilna vrednost: Rdeča paprika vsebuje več vitamina C kot pomaranča in je bogata z vitamini A, K1, E, folno kislino, kalijem in železom.