Vložene kandidature za predsednika Republike Slovenije

Volitve predsednika republike so pomemben demokratični proces, ki poteka na splošnih in neposrednih volitvah vsakih pet let. Predsednik lahko to funkcijo opravlja največ dvakrat zaporedoma. Funkcija predsednika republike je nezdružljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica.

Pravila za vložitev kandidature

Kandidaturo za predsednika lahko predlagajo politične stranke ali volivci. Posamezna politična stranka lahko določi le enega kandidata, medtem ko dvoje ali več političnih strank lahko določi skupnega kandidata. Predlog kandidature se vloži neposredno pri Državni volilni komisiji (DVK) najkasneje petindvajseti dan pred dnevom glasovanja.

Predlog mora obvezno vsebovati ime predlagatelja, osebne podatke kandidata in podatke predstavnika kandidata. Predlogu mora biti priloženo tudi pisno soglasje kandidata in podpisi poslancev oziroma volivcev, ki podpirajo kandidaturo. Za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidata.

Volivke in volivci lahko podpise podpore kandidatom oddajo osebno na upravnih enotah ali krajevnih uradih, ne glede na stalno prebivališče, na predpisanem obrazcu. Volivec obrazec podpiše osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice. Obrazec podpore je mogoče oddati v določenem časovnem okviru, ki ga določi DVK.

shema poteka predsedniških volitev

Predsedniške volitve 2022: Pregled in potek

Volitve predsednika Republike Slovenije leta 2022 so bile redne volitve, na katerih je bila izvoljena naslednica predsednika Boruta Pahorja, ki je funkcijo opravljal od leta 2012. Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je volitve uradno razpisala 20. julija 2022 in določila datum prvega kroga volitev za 23. oktober 2022. Volilna opravila so se pričela 22. julija 2022.

Zbiranje podpisov podpore

Proces zbiranja podpisov podpore je bil ključen za kandidate, ki so se na volitve podali s podporo volivcev namesto poslancev. Prvi teden zbiranja je bil posebej uspešen za Anžeta Logarja, ki je že v treh dneh zbral 12.000 podpisov podpore, kljub temu da je imel tudi podporo stranke SDS. Tudi Sabina Senčar, kandidatka stranke Resni.ca, je novico o zbranih 3000 podpisih sporočila dva dni pred koncem zbiranja.

Strankarske odločitve in pričakovanja

Pred volitvami je prišlo do številnih pogovorov in preobratov znotraj političnih strank glede podpore kandidatom:

  • V stranki NSi so se dolgo odločali, ali bi imeli svojega kandidata. Sprva se je omenjala Ljudmila Novak, kasneje pa so se odločili za Janeza Ciglerja Kralja kot svojega predsedniškega kandidata.
  • Miro Cerar, nekdanji premier in zunanji minister, je dne 6. avgusta 2022 sporočil, da ne bo kandidiral za predsednika države.
  • Levica je sprva napovedala, da ne bo imela svojega kandidata, a se je po odstopu Marte Kos zgodil preobrat. Ocenili so, da je nastal prostor za levega kandidata, zato so v predsedniško tekmo vstopili z Miho Kordišem.
  • Socialni demokrati (SD) so sprva razmišljali o svojem kandidatu in podprli idejo o samostojnem nastopu, omenjala sta se Milan Brglez in Jani Prednik. Vendar so se avgusta odločili, da ne bodo imeli svojega kandidata. Sredi septembra so si zopet premislili in se na koncu odločili za skupno kandidaturo Milana Brgleza z Gibanjem Svoboda.
  • Gibanje Svoboda je sprva napovedalo kandidaturo Marte Kos, a je ta 30. avgusta uradno prekinila svojo kandidaturo iz osebnih razlogov. Predsednik stranke Robert Golob je nato sporočil, da stranka ne bo imela svojega kandidata, a se bo odločila o morebitni podpori komu od ostalih v štirinajstih dneh, kar je kasneje vodilo do podpore Milanu Brglezu.

Uradno vložene kandidature

Na volitvah je sodelovalo sedem kandidatov. V predsedniško tekmo so najprej uradno stopili:

  • Gregor Bezenšek ml.
  • Janez Cigler Kralj
  • Vladimir Prebilič
  • Anže Logar
  • Nataša Pirc Musar
  • Milan Brglez
  • Miha Kordiš
  • Sabina Senčar

Prvih pet vloženih kandidatur je Državna volilna komisija potrdila 22. septembra, ostale pa teden dni kasneje, 29. septembra 2022.

Odstopi od kandidatur

Pred volitvami je prišlo tudi do več odstopov od kandidatur:

  • Andrej Magajna je kandidaturo napovedal že 15. julija 2022, a je od namere odstopil in se nato ponovno premislil, da bi avgusta znova odstopil.
  • Gregor Bezenšek ml. je 3. oktobra, ki je bil zadnji dan za umik soglasja, odstopil od kandidature. Kot razlog je navedel pritiske in grožnje.
  • Marta Kos (Gibanje Svoboda) je svojo kandidaturo napovedala junija, nato pa iz osebnih razlogov odstopila konec avgusta 2022.
  • Mnogim drugim kandidatom, ki so najavili kandidaturo, ni uspelo zbrati ustrezne podpore.

Žreb vrstnega reda na glasovnici

Državna volilna komisija je žreb vrstnega reda kandidatov na glasovnici opravila v torek, 4. oktobra 2022.

Anketa: koga boste izbrali na predsedniških volitvah?

Volilna kampanja, soočenja in javnomnenjske raziskave

Pred prvim in drugim krogom volitev so medijske hiše, kot so POP TV, RTV Slovenija, Planet TV, N1 Slovenija in Nova24TV, izvedle več kot 20 televizijskih, radijskih in drugih predvolilnih oddaj. Soočenja so pred prvim krogom ponekod potekala z vsemi kandidati, ponekod pa so se oddaje osredotočile na tri do štiri kandidate hkrati. Pred drugim krogom volitev je bilo skupaj prirejenih 7 oddaj, v katerih sta se pomerila Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Največ predvolilnih oddaj je priredila medijska hiša POP TV.

Javnomnenjske raziskave pred prvim krogom volitev so se glede na izvajalca precej razlikovale, a so skupni rezultati kot tri najverjetnejše kandidate za uvrstitev v drugi krog napovedovali Natašo Pirc Musar, Anžeta Logarja ter Milana Brgleza. Pred drugim krogom volitev so vse javnomnenjske raziskave napovedovale zmago Nataši Pirc Musar, pri čemer so se napovedi njenih prejetih glasov gibale med 51 in 61 %.

Rezultati volitev 2022

Prvi krog volitev je potekal 23. oktobra 2022, v katerem sta od sedmih kandidatov prvo in drugo mesto zasedla Anže Logar in Nataša Pirc Musar, ki sta se posledično uvrstila v drugi, odločilni krog volitev. Drugi krog volitev je potekal 13. novembra 2022. V njem je Nataša Pirc Musar z 53,86 % prejetih glasov zasedla prvo mesto, s čimer je postala prva ženska predsednica Republike Slovenije. Svoj mandat je nastopila 22. decembra 2022.

tags: #vlozene #kandidature #za #predsednika #republike #slovenije