Visok fižol spada med stročnice. Rastlina je plezalka in ji je potrebno zagotoviti oporo. Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Užitni so stroki in semena, fižolova zrna. Zrna uživamo tako mlada kakor suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte. Fižol je prišel v naše kraje kmalu za tem, ko so ga mornarji iz Amerike prinesli v Evropo. Zato upravičeno lahko rečemo, da je fižol tradicionalna slovenska kultura.
Sorte visokega fižola
Med visokimi sortami fižola najdemo različne tipe, ki se razlikujejo po značilnostih strokov in zrnja:
- Fižol Klemen je visok fižol z zelenimi ploščatimi stroki. Uživamo stroke in zrnje. Je lep širok fižol, uporaben za zeleno stročje in zrnje (okroglo, sivo modre barve).
- Fižol Barianec je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol.
- Fižol Borlotto Lingua di Fuoco je visok, srednje zgodnji in bujno rastoči fižol. Stroki so rdeče beli, marmorirani, z rdeče belimi marmoriranimi semeni.
- Fižol Neckargold je visoki fižol, ki bogato obrodi z mehkimi stroki. Je srednje pozna, zelo rodna sorta. Uživamo rumene, mesnate okrogle stroke, lahko pa tudi belo zrnje.
- Fižol Tetovec Kiro je srednje pozni, visoki fižol za zrnje. Seme je veliko, ledvičaste oblike in bele barve. Odličen je za kuhane jedi (pasulj).
Setev in sajenje
Čas setve in priprava tal
Visok fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. Ob spomladanski setvi naj bodo tla ogreta vsaj na 10 °C. Ker izvira iz toplejših krajev, je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro.
Lahko pa si na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in te presadimo na prosto. V zadnjih letih lahko vzgojimo tudi sadike s koreninsko grudo; datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Če ga vzgajamo iz sadik, ga v lončke sejemo sredi aprila in maja presadimo na prosto.
Gredo, kjer bo rasel visok fižol, skromno pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. Nikoli ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem.
Način setve in razmik
Sejemo v kupčke ob kole ali vrvice, lahko pa tudi ob koruzo, kot so to počele naše babice. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri. Pri manj bujnih sortah sejemo do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Pri manj bujnih sortah sejemo do 10 zrn na kol, pri bolj bujnih sortah sejemo do 6 zrn na kol. Skupine naj bodo narazen 1 meter, vrste pa vsaj dva metra. Za štiričlansko družino posejemo 40 semen fižola. Pomembno je poznavanje sorte in paziti moramo na število rastlin v skupini.
Opora za rast
Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in višje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol, najpogosteje leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Nasad visokega fižola je bolj zračen in zdrav, če je posajen ob žičnici. Navpične vrvice so nanjo privezane od 15 do 20 cm narazen, ob vsako posejemo po dve zrni.
Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico. Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen).
Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Nega in oskrba
Gnojenje
Metuljnice, botanična družina, v katero sodi fižol, si s pomočjo bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, same obogatijo tla s hranilom dušikom iz zraka. Zato fižola nikakor ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kakor koristi. Visoki fižol bujno raste, zato ga lahko gnojimo z manjšo količino komposta ali kupljenega organskega gnojila, a ne več kot 2 l na kvadratni meter. Oskrbo rastlin s hranili spodbudimo tudi z rednim okopavanjem tal.
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija pri fižolu. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij ali Plantella magnezijevo listno gnojilo.
V rastni dobi ga je priporočljivo zalivati z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo Bio Plantella Vrt. To je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna.
Zalivanje
Zalivanje je posebno potrebno v času cvetenja, saj če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Visok fižol izdatno zalivamo v vročem poletju, tako je oploditev nekoliko boljša. Namakamo do globine dvajset do petindvajset centimetrov (četrt metra), enkrat do dvakrat tedensko. Nikakor ne zalivamo po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši občasno lahko zemlji za zalivanje dodamo pripravek Bio Plantella Vita.
Zastirka
Fižol nam bo zelo hvaležen za zastirke (npr. z listjem ali s slamo), saj le-te zadržujejo vlago in zmanjšujejo pregrevanje tal. Vendar je na začetku potrebno biti previden zaradi polžev. Če imamo v vrtu polže, visokega fižola ne zastiramo z zastirko, saj se polži radi zadržujejo pod njo. Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom Bio Plantella Gel proti polžem. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Težave pri gojenju in zaščita
Škodljivci
Semena fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Prezgodnja setev v premrzlo zemljo povzroči, da vznik traja dolgo, kar ličinkam fižolove muhe omogoča obžiranje. S hitrejšim vznikom v toplih dneh se tej težavi v veliki meri izognemo.
Med škodljivci opažamo tudi uši in pršice, ki so bolj pogoste v poletnem času. Če ob visok fižol sejemo kapucinke ali šetraj, bo imel manj težav z ušmi.
Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic.
Bolezni
Na fižolu lahko opazimo rjo (ki se zelo hitro širi), fižolovo pegavost, bakterijske pegavosti, belo plesen in viroze. Te so navadno posledica slabega kolobarja. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Za zdrav pridelek vzdržujemo štiriletni kolobar, pomembna je tudi dovolj velika medvrstna razdalja in setev zdravega semena. Fižola nikoli ne obiramo, če so rastline mokre, saj tako širimo bolezni.
Odpadanje cvetov
Suh in vroč zrak poleti je zanj pogosto zelo neugoden. V vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, je oploditev zelo slaba, praktično to pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Pomoči ni, saj samo zalivanje ne zadošča, kljub temu pa ga moramo zalivati, da ga ohranimo za čas, ko bodo temperature spet ugodnejše. Odpadanje cvetov je največkrat posledica vročine, saj se cvetovi ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva; v dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija.
Pobiranje in shranjevanje
Pobiranje strokov
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Pobiranje in shranjevanje zrnja
Pri visokem fižolu uživamo stroke, mlada zrna v voščeni zrelosti in suha zrna. Zrnje fižola obiramo, ko so stroki polni in nabrekli. Če gojimo visoki fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke, dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Tudi pridelek zrnja v voščeni zrelosti pobiramo večkrat in postopoma.
Sveže zrnje v voščeni zrelosti shranimo v hladilnik za teden ali dva, lahko ga tudi zamrznemo za obdobje dobrega pol leta. Suh fižol v shrambi skladiščimo dobro leto, v kozarce. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono. Sortnost semen ohranjamo tako, da na isti gredi sejemo oziroma cveti istočasno zgolj ena sorta.
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.
Dobri in slabi sosedje
Visoki fižol se dobro kombinira s kumarami, paradižnikom, solato, endivijo, radičem, motovilcem, zeleno, rdečo peso, blitvo, špinačo, repo, redkvijo, redkvico in krešo. Ob fižolu uspešno raste koruza in sončnica, okoli katere se velikokrat tudi ovije. Poleg posadimo tudi bučo, ki se plazi spodaj; pridelek buč bo sicer manjši (zaradi manj svetlobe), a z listi odlično senči tla fižolu. V senco visokega fižola poleti sejemo solato, endivijo, brokoli in cvetačo.
Slabi sosedje fižola so paprika in vse čebulnice (česen, čebula, por, šalotka, drobnjak).
