Visok fižol je ena najbolj priljubljenih stročnic na domačih vrtovih. Zaradi svoje bujne rasti in dolge sezone obiranja predstavlja pomemben del ekološkega vrta, hkrati pa s svojimi koreninami bogati in rahlja tla.
Značilnosti in priljubljene sorte
Visok fižol se odlikuje po izjemni rodnosti in dolgih strokih. Med najbolj cenjene sorte spadajo:
- Neckargold: Srednje pozna sorta z dolgimi (25-27 cm), zlato-rumenimi mesnatimi stroki brez nitk. Rastlina zraste do 190 cm.
- Trionfo Violetto: Zelo rodna sorta, ki potrebuje oporo in obrodi dolge, mesnate stroke, ki ostanejo okusni tudi po dozorevanju.
- Supermarconi: Pozna sorta z dolgimi (20-22 cm), ploščatimi in zelo sočnimi zelenimi stroki.
- Hula: Zgodnja sorta, ki zraste do 2,5 metra in ponuja temno zelene stroke brez nitk.
- Anellino Giallo: Pozna sorta z ukrivljenimi, zlato-rumenimi stroki brez nitk.
Priprava tal in setev
Za uspešno pridelavo je ključna pravilna priprava gredice. Korenine stročnic zahtevajo zračno in odcedno zemljo. Pred setvijo gredico pognojimo s kompostom (približno 6-8 litrov na kvadratni meter), pri čemer se izogibamo uporabi svežega hlevskega gnoja.
Postopek sajenja
- Čas setve: Sejemo od začetka maja do sredine junija, ko se tla ogrejejo na vsaj 10 °C.
- Globina: Seme sejemo 2 do 5 cm globoko.
- Opora: Ker rastline dosežejo višino od 190 cm do 3 metrov, potrebujejo stabilno oporo (leseni koli ali vrvice). Razdalja med koli naj bo 80 cm.
- Gostota: Pri manj bujnih sortah sejemo do 10 zrn na kol, pri bujnejših do 6 zrn.
Nega in varstvo rastlin
Visok fižol potrebuje redno oskrbo, da zagotovimo optimalen pridelek:
- Zalivanje: V vročih poletnih dneh zalivamo dvakrat tedensko, tako da namočimo tla do globine 25 cm. Zadostna vlaga preprečuje odpadanje cvetov.
- Okopavanje: Rastline redno okopavamo in ogrnemo z zemljo, kar spodbuja rast koreninskega sistema.
- Škodljivci in bolezni: Najpogostejše težave povzročajo polži, uši in pršice. Za naravno zaščito ob fižol posadimo šetraj ali kapucinke, ki odganjajo uši.
Družabne rastline (sosedstvo)
Pravilna izbira sosedov na gredici bistveno vpliva na zdravje in pridelek fižola:
| Dobri sosedi | Slabi sosedi |
|---|---|
| Kumare, paradižnik, solata, zelje, ohrovt, brokoli, špinača, koruza | Čebula, česen, por, šalotka, paprika, bazilika, komarček |
Obiranje in shranjevanje
Stročji fižol obiramo postopoma, ko so stroki normalno razviti, a še niso postali nitkasti. Pri obiranju vedno pazimo, da so rastline suhe, saj vlaga pospešuje širjenje bolezni.
Shranjevanje:
- Sveža zrna: V hladilniku zdržijo teden ali dva, za daljše obdobje jih lahko zamrznemo.
- Suho zrnje: Ko stroki na rastlini porjavijo in se posušijo, jih poberemo. Suha zrna shranimo v kozarce, pri čemer pazimo na morebitno prisotnost fižolarja.