Fižol spada med stročnice, užitni del rastline pa so stroki in zrna. Zrna uživamo tako mlada kakor suha. Poznamo rumeno stročne in zeleno stročne sorte.
Fižol izvira iz Južne Amerike in spada med metuljnice. Kot vsi predstavniki metuljnic, si tudi fižol s pomočjo bakterij, ki živijo na njegovih koreninah, sam obogati tla s hranilom dušikom iz zraka. Zato ga običajno ne gnojimo. Visoki fižol za rast potrebuje oporo za ovijanje, ki mora biti visoka najmanj 2 metra. Višja kot je, višje bo zrasel, tudi do 3 metre in več.
Priprava na sajenje
Izbira sorte in časa setve
Pomembno je poznavanje sorte. Pri bujnih sortah sejemo do šest zrn na vrvico ali kol, ob koruzi le tri do štiri, pri manj bujnih pa do deset zrn na kol ali vrvico, ob koruzi do osem zrn. Priporočljivo je, da se na isti gredi seje ali cveti istočasno zgolj ena sorta, s čimer ohranjamo sortnost semen.
V primerjavi z nizkimi sortami je visoki fižol občutljivejši na nizke temperature tal, zato ga v povprečno toplih letih začnemo sejati na gredice po prvem maju. Sejemo ga lahko vse do sredine junija. Datumi za setev sadik so tri tedne prej, nekje v začetku aprila. Za ljubitelje fižola posejemo na eno osebo deset semenk. Posejemo ga tudi za ozimnico.
Priprava tal
Gredo, kjer bo rasel visok fižol, skromno pognojimo z organskim gnojilom. V rastni dobi ga je priporočljivo zalivati z morskimi algami, ki jih ponuja tekoče organsko gnojilo. To je zlasti pomembno, kadar je pomlad hladna. Za pripravo lukenj, v katere potisnemo kole, si pomagamo z železno palico, ki jo zabijamo v tla.
Sajenje
Setev na stalno mesto ali vzgoja sadik
Fižol sejemo naravnost na stalno mesto od začetka maja do sredine junija. V zadnjih letih lahko vzgojimo tudi sadike s koreninsko grudo. Ker izvira iz toplejših krajev, je za uspešno kaljenje potrebna toplejša zemlja. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro. Raje si na toplem vzgojimo sadike s koreninsko grudico in te presadimo na prosto.
Opora in razporeditev rastlin
Visoki fižol potrebuje oporo za ovijanje. Klasična opora na vrtovih je še vedno lesen kol. Najpogosteje so koli leskovi, na Koroškem pa se tradicionalno uporabljajo smrekove sušice oz. vrhove. Opora je lahko tudi v obliki vrvic, ki so spuščene z napete žice, kar je bolj pogosto na njivah. Oporo po gredi razporedimo tako, da je med koli 80 cm razmaka. Na širši gredi jih razporedimo v 2 vrstah, zamaknjeno v cikcak vzorcu. V vrsti naj bodo skupine narazen en meter, vrste pa vsaj dva.
Okoli vsake opore izkopljemo sadilno luknjo premera 10 cm, globoko 2 cm (v kompost malo globlje). Luknja naj bo od opore oddaljena največ 20 cm. V primeru dvignjenih gred z zaščitno mrežo spodaj so opore na zunanji strani okvirja gred. Luknjo zalijemo in v vsako posejemo 6 do 8 semen fižola (ob vrvici med 4 do 6 semen). Če nam na določenem kupčku vzklije manj kot 6 semen, ga hitro dosejemo.
Kaljenje in rast
Pogoji za kaljenje
Seme fižola že ob kalitvi vsrka precej vode, zato je za hiter in enakomeren vznik ključna zadostna vlažnost tal. Prezgodnja setev v mrzlo zemljo pomeni slab vznik in oslabljene, pogosto tudi bolne mlade rastlinice. Zato ga ne sejemo prehitro.
Skrb za mlade rastline
Okoli mladih rastlin redno odstranjujemo plevel in skrbimo za vlažna tla. Fižol poleg visoke zračne vlage potrebuje tudi obilo vlage v tleh. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje. Vitice fižola hitro najdejo oporo. Če je rastlina preveč oddaljena od opore, ji pri začetnem ovijanju pomagamo. Imejmo v mislih, da se ovija desnosučno in ga obvezno tako tudi ovijemo. Levosučno se fižola ne ovija.
Nega med rastjo
Gnojenje
Fižol potrebuje tudi kar precej magnezija. Če opazimo, da so rastline rumenkaste in predvsem, da listne žile še ostajajo zelene, gre za pomanjkanje magnezija pri fižolu. Rastline okopljemo, da prerahljamo tla okoli njih, in jim dodamo Plantella Tekoči magnezij ali magnezijeva listna gnojila v kombinaciji s fosforjem in kalijem. Nikakor pa ne dognojujemo z mineralnim dušikom, ker s tem naredimo več škode kakor koristi. Dodajanje organskega gnojila Plantella Organik je primerno pred setvijo.
Zalivanje
Namakanje je posebej potrebno v času cvetenja. Če fižol trpi sušo, je oplodnja še slabša. Namakamo v globino dvajset centimetrov, enkrat do dvakrat tedensko, nikakor po listih in cvetovih, če je mogoče. Še slabše je, če se med namakanji zemlja izsuši. Pazljivi moramo biti tudi, da se zaradi namakanja zemlja ne zbije preveč. Za krepitev rastlin v suši zemljo občasno zalivamo z naravnim vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita.
Zastirka
Fižol lahko tudi zastiramo z organsko zastirko, le na začetku je potrebno biti previden zaradi polžev. Ko postavimo zastirko, rastline zavarujemo z naravnim varovalnim pripravkom proti polžem. Tudi rastoča buča dobro dodatno zasenči tla, da se ne pregrejejo in s tem zmanjšamo izhlapevanje.
Težave in bolezni
Škodljivci
Fižolar je hud škodljivec fižola, tako v shrambi, kot tudi na vrtu. Zrna fižola lahko napade hrošček fižolarja - njegove ličinke, ki se prehranjujejo v notranjosti zrn. Njihovo prisotnost opazimo, saj so zrna polna drobnih luknjic. Na listih se lahko pojavijo črne uši. Naravni insekticid iz naravnega piretrina je primeren za zatiranje listnih uši, rastlinjakovega ščitkarja in gosenic metuljev.
Seme fižola, posajena direktno na vrt, teknejo bramorju, na mladih rastlinah lahko opazimo tudi polže. Kaleča semena nam lahko poškodujejo ličinke fižolove koreninske muhe. Seme uničijo ali pa so kalčki objedeni, kar lahko preprečimo s kopreno v mesecu maju. Kasneje, ko rastlina že zraste, ličinka več ne predstavlja težav. Pozna setev lahko zmanjša težave s temi škodljivci.
Bolezni
Najnevarnejša bolezen fižola je fižolova pegavost. Če je okužba prisotna že na semenu, rastline ne vzklijejo. Bolezen okužuje rastline pri temperaturah nad 25°C. Fižolova rja je bolezen, ki se zelo hitro širi. Bela plesen in bakterijske pegavosti so navadno posledica slabega kolobarja.
Vpliv vremena
Suh in vroč zrak poleti je za fižol pogosto zelo neugoden. Zato je v vročem in suhem poletju, ko tudi nočne temperature ne padejo pod 30°C, oploditev zelo slaba, praktično to pomeni, da cvetovi odpadajo, plodov pa ni. Veliko sort visokega fižola je občutljivih za dolžino dneva. V dolgem dnevu, posebej če je še zelo vroče, ne zacvetijo. Zato ne smemo biti nestrpni in pričakovati prvega pridelka vedno julija. Za odpadanje cvetov je največkrat kriva vročina, cvetovi se ne morejo oploditi. Močnejši je ta pojav ob slabem kolobarju, pregnojenosti tal z dušikom in organskimi gnojili.
Z zalivanjem situacijo ublažimo, a mora priti do spremembe v ozračju, saj fižolu za rast prija visoka zračna vlažnost.
Eczema and Psoriasis Skin Problems That Can Be curved in your Kitchen
Pobiranje pridelka
Stroki
Visoki stročji fižol pobiramo od konca junija do septembra. Nabiramo mlade in sveže stroke, ki še niso nitkasti. Najmanjše stroke pobiramo od velikosti 8 cm naprej. Stročji fižol vedno obiramo na dan za cvet ali pogojno za plod, saj s tem izjemno spodbudimo cvetenje in povečamo pridelek. S postopnim pobiranjem imamo tako stročji fižol na voljo več tednov. Stroke pobiramo, ko se lahko razprejo, če jih upognemo, konice pa so prožne in se ne smejo zlomiti. Zrna v njih so majhna. Sorte, ki niso nitaste, lahko nabiramo vse do septembra, potem postopoma izgubijo svojo mehkobo ter svežino, postajajo tanjši in se začnejo sušiti.
Nikoli ne obiramo fižola, kadar so rastline mokre, da ne bi širili bolezni.
Zrnje
Če gojimo visok fižol za zrna, na rastlini pustimo stroke dokler se ne posušijo. Ko suhega zrnja več ne moremo prebosti z nohtom, je primerno za pobiranje. Zrnje fižola pa obiramo, ko so stroki polni in nabrekli.
Shranjevanje
Sveži stroki
Stročji fižol je najbolje porabiti sproti. Dodajamo ga tudi enolončnicam in drugim jedem. Višek pridelka shranimo v hladilniku ali zamrznemo v skrinji. Klasično se viške stročjega fižola shranjuje s kisom v kozarce.
Suho zrnje
Mlada (sveža) zrna se odlično shranijo, če jih zamrznemo, zrela in suha pa shranimo v kozarce. Med skladiščenjem suhega fižola je možno, da ga napade hrošček fižolarja. Danes je zelo pogosto, da zamrznemo tudi suh fižol. Zamrznjena zrna še vedno odlično kalijo, če jih bomo uporabili za seme naslednjo sezono.
Po obiranju
Ko poberemo zadnji pridelek, nadzemni del porežemo (ne pulimo iz zemlje), da korenine ostanejo v tleh. Zaradi sposobnosti vezave dušika iz ozračja s pomočjo simbiotskih bakterij na koreninah predstavljajo bogat vir dušika za vrtna tla in zelenjavo, ki bo prevzela gredo.