Velikonočna miza se šibi od dobrot, ki kar kličejo po dobrem, ekstremno mehkem kruhku. Glede na to, da se za veliko noč kvasi na polno, si ta kapitalen praznik zasluži svoj kruh. Beli kruh se je včasih na mizah ljudi znašel zgolj ob posebnih priložnostih, največkrat za praznike. Pogosto so ga obogatili z dodatkom jajc, masla in sladkorja ter bogato okrasili, kar jim je pričaralo razkošje in dalo prazniku svečan pridih.
Tradicionalne velikonočne dobrote
Potica in njene izpeljanke
Velikonočna potica je velik zalogaj, tako po merah kot po potrebni količini vloženega truda. Kdo bi si mislil, da so lahko mini kvašene potičke tako zelo sočne, kljub nadevu iz piškotov?
Pehtranova pletenica
S to pletenico, ki je nekakšna izpeljanka potice, skoraj nimate česa zgrešiti, ker tudi če se zvije, poči, deformira, bo samo lepša na pogled. Zato kar pogumno zavihajte rokave in se lotite njene priprave.
Čokoladna velikonočna pletenica
Če se vam zdi, da je peka potice za vas prevelik zalogaj, lahko za praznike spečete tudi takšno čudovito pletenico. Ko jo boste postavili na mizo, bo privabljala poglede, ko jo boste poskusili, pa se zagotovo ne boste ustavili zgolj pri enem kosu.
Gubana - furlanska sorodnica potice
Gubana je najbolj znana furlanska sladica, zelo podobna naši potici. Ime ima slovenske korenine in je nekakšna izpeljanka besede gibanica oziroma gubanca.
Velikonočni kruh in hlebčki
Nabor kulinaričnih velikonočnosti je nadvse bogat, v njem pa je moč najti tudi take dobrote, kot so enostavni kruhki.
Hlebček s šunko
Tudi na oko povsem običajen hlebček je lahko prazničen od skorje do skorje. Vanj preprosto natlači kocke velikonočne šunke in sveži hren ter se čudi rezultatu. Prepričani smo, da je šunka v testu zrasla na zeljniku v letu, ko je velika noč padla na prvi april.
Velikonočni nadevan venec
Kvašeno pecivo s skutinim in orehovim nadevom ter suhimi marelicami ne navdušuje samo z božanskim okusom, temveč tudi s čudovitim videzom.
Velikonočna pinca
Pinca je sladek velikonočni kruh, ki ga postrežemo s šunko in hrenom za zajtrk.
Velikonočna kita
Kita je značilna velikonočna jed, ki jo pripravimo iz mlečnega kvašenega testa. V testo lahko dodamo še naribano pomarančno lupinico, v rumu namočene rozine in mandlje, da bo ta velikonočna specialiteta še bolj slastna in okusna.
Velikonočni kruhki s sadjem
Sladki in mehki velikonočni kruhki, v katerih se prepletajo izbrane začimbe in kar tri različne vrste sadja: karamelizirana jabolka, suho sadje in kandirane pomarančne lupinice. Za prav poseben učinek poskrbi križ, s katerim pecivo pred peko okrasimo. Ker so kolački najboljši, ko so še topli, vam svetujemo, da jih pripravite in postrežete kar za velikonočni zajtrk.
Sladki zajčki
Najmlajše lahko za praznike razveselite s simpatičnimi sladkimi zajčkovimi bombetkami. Ti puhasti zajčki komaj čakajo, da s svojim puhastim testom razveselijo vse zbrane okoli praznične mize. Prikupne kvašene kepice bodo prava paša za oči in veselje za brbončice. Nekateri pa tudi pridno čuvajo pisane pirhe.
Skrivnosti popolnega kvašenega testa
Če se sprašujete, kako je možno, da je lahko kruh obenem bogat in tako nesramno puhast, ne skrbite - imamo odgovor! Kvašeno testo je osnova za številne tradicionalne slovenske velikonočne jedi.
Izbira moke
Mehko, dišeče in s čudovito nežno skorjico. Kvašeno testo je osnova za številne tradicionalne slovenske velikonočne jedi in ponavadi se recept začne z veliko skledo, v katero presejemo moko, zato da je ta lepo zračna.
In katero moko izbrati? V Žitu jo meljejo več kot 70 let, najbolj prodajana v Sloveniji pa je njihova Posebna bela moka, kar pomeni, da so pekovski mojstri in slovenska gospodinjstva prepoznali njeno odličnost. Prepoznali jo boste po legendarni embalaži s pikicami, v katero je oblečena že več kot tri desetletja. Pikice so postale sinonim za odlično moko.
Za pripravo velikonočnih kvašenih dobrot zato uporabite Žitovo posebno belo moko, ki je številka ena v absolutni kategoriji mok. Sestavljajo jo le fino mleta jedra pšeničnih zrn in je vsestransko uporabna. Poleg tega se ponaša s stalno kakovostjo, kar je za peko izjemno pomembno.
Uporabite lahko tudi namensko moko za kvašeno in vlečeno testo, ki je primerna za pripravo vseh vrst kvašenega testa, iz katerega pripravljamo potice, buhtlje, praznični kruh, rogljičke, kvašene kolače in drugo.
Pšenično moko pa lahko nadomestite s pirino moko, ki je v zadnjih letih doživela velik vzpon in je postala najbolj priljubljena zamenjava za moko iz navadne pšenice. Pira je starodavno žito in ima v primerjavi s pšenico več beljakovin, jedem pa daje polnejši okus. Pirina moka je vsestransko uporabna in v večini receptov lahko nadomesti pšenično moko, zato ne preseneča, da je Žitova pirina moka najbolj prodajana v kategoriji posebnih mok.
Ključna vloga kvasa
Ko moko presejemo v skledo, na sredini naredimo jamico za kvasec. Že samo ime te klasične vrste testa namreč pove, da je ena izmed potrebnih sestavin kvas, s pomočjo katerega testo vzhaja.
Kvasec pripravimo v skledici, v kateri dve žlici moke, malce mleka in sladkorja zmešamo z zdrobljenim kvasom, ki mora biti čim bolj svež. Pripravljeno gosto tekočo zmes pustimo vzhajati 10 minut, da naraste, nato pa jo vlijemo v jamico. Kvasec lahko umešamo tudi kar v jamici, ki smo jo naredili sredi moke.
Pomen temperature
Vse sestavine, ki jih bomo potrebovali za pripravo, naj bodo ogrete na sobno temperaturo. Temperatura tekočin, ki jih dodajamo, mora biti med 30 in 35 stopinjami Celzija, torej morajo biti mlačne. Prav tako mora testo vzhajati na toplem, prepiha pa ne sme biti, da se ne bo testo, kot so nas naučile naše babice, prehladilo.
Dodatki za bogat okus
Ko je govora o sladkih kvašenih dobrotah, v testo dodamo tudi jajca ali rumenjake, sladkor, sol, rum, limonino ali pomarančno lupinico, vanilijev sladkor, mleko in maslo.
Masla ne smemo dodajati naravnost v kvasec, saj bo to vplivalo na slabše delovanje kvasovk. S količino sestavin ne pretiravajmo, saj bodo zaradi tega v testu prevelike luknje. Tudi sladkorja ali maščobe ne sme biti preveč, saj testo ne bo dobro vzhajalo in bo težko, med peko pa se bo razlezlo.
Gnetenje, vzhajanje in peka
Gnetemo ali stepamo tako dolgo, da dobimo svetleče, gladko, voljno in prožno testo, ki se loči od posode, kuhalnice ali roke. To traja od 10 do 15 minut, s strojnim gnetenjem pa bomo do rezultata prišli hitreje. Z gnetenjem bomo v testo vnesli zrak, ki ga kvasovke potrebujejo za delovanje.
Skledo nato pokrijemo s prtom, prav tako zaradi zračenja, in testo pustimo vzhajati od 30 minut do ene ure, odvisno od tega, ali je bolj redko ali gosto. Gosto pomeni, da vsebuje veliko sladkorja, maščobe in jajc. Da je testo dobro vzhajalo, prepoznamo po njegovem volumnu, ki se mora vsaj podvojiti.
Vzhajano testo oblikujemo, kot to veleva recept, ter ga pred peko pustimo drugič vzhajati. Za lepo zlato rjavo barvo testo pred peko premažemo z jajcem, ki mu po želji dodamo tudi malo mleka ali vode. Da je pečeno, nam pove čist zobotrebec oziroma kuhinjska igla, ki ju zapičimo vanj.
Hitrejša priprava: Žitov Hit Mix
Vas ponavadi preganja čas in si želite hitre in enostavne priprave kvašenega testa ali pa niste tako vešči sladke peke? Potem preskočite vse zgornje nasvete in uporabite Žitovo že pripravljeno mešanico Hit mix za potico in krofe. Z uporabo Hit-Mixa si boste za marsikoga kompleksen in zamuden postopek poenostavili in skrajšali, saj boste dodali le kvas in jajca, pri Žitu pa jamčijo, da vam bodo s Hit-Mixom sladice uspele. To velja tudi za najbolj tipično slovensko praznično sladico, potico.
tags: #velikonocno #kvaseno #pecivo