Čeprav vegani in vegetarijanci ne uživajo živalskih izdelkov, obstajajo razlike v uživanju teh izdelkov. Vegani ne uživajo živalskih proizvodov in ne uporabljajo izdelkov, ki vsebujejo te izdelke. Po drugi strani pa vegetarijanci ne uživajo mesa, lahko pa uživajo živalske izdelke, kot so mlečni izdelki in jajca.
Razlikovanje med veganstvom in vegetarijanstvom
Definicije in prehranske navade
Preprosto povedano, vegani na splošno zavračajo kakršno koli živalsko hrano. To ne vključuje samo mlečnih izdelkov, kot sta jogurt in sir, ampak tudi izdelke, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, kot so volna, usnje, svila in puh. Vegetarijanci ne uživajo nobene vrste mesa. Najpogostejši razlog za neuživanje mesa je občutek odgovornosti do živali, a kljub temu veliko vlogo igrajo tudi ekološki in zdravstveni razlogi.
Glede na vrsto živil, ki jih posameznik (ne) uživa, razlikujemo različne vrste vegetarijanstva:
- Klasični vegetarijanec (ovo-lakto-vegetarijanec): Ne uživa nobene vrste mesa, perutnine ali rib, lahko pa uživa jajca in mlečne izdelke.
- Lakto-vegetarijanci: Izogibajo se jajcem, uživajo pa mlečne izdelke.
- Ovo-vegetarijanci: Izogibajo se mlečnim izdelkom, uživajo pa jajca.
- Flexitarianci (polvegetarijanska): Naraščajoča skupina, ki uživa pretežno rastlinsko hrano, živalske izdelke pa v zmernih količinah, včasih tudi določene vrste mesa.
Posebna vrsta vegetarijanstva je veganstvo. Vegani se izogibajo vsem živilom živalskega izvora - torej tudi jajcem, mlečnim izdelkom in običajno tudi medu. Podobno kot podskupine vegetarijancev obstaja tudi podskupina veganov, imenovana frutarijanci, ki imajo celo strožja prehranska pravila kot vegani. Za te vrste veganov je značilno uživanje samo sadja, oreščkov in semen. Po strogi doktrini frutarijancev je prepovedana tudi marsikatera zelenjava, saj njihov pridelek zahteva poškodovanje in uničenje rastline (npr. krompir in korenje).
Vpliv na zdravje in okolje
Vegani in vegetarijanci pogosto razmišljajo o vplivih na zdravje ljudi in okolje z zmanjšanjem uživanja živalskih proizvodov. Menijo, da je uživanje živalskih proizvodov škodljivo za zdravje ljudi in da proizvodnja teh izdelkov škodi okolju. Zaskrbljenost zaradi dobrega počutja živali in izpustov toplogrednih plinov iz živinorejskih kmetij je spodbudila k vegetarijanski in veganski prehrani.
Prehranske potrebe in izzivi pri veganski in vegetarijanski prehrani
Za normalen zdrav razvoj in delovanje mora človeško telo dobiti potrebno energijo in hranila, potrebe po obojem pa so zelo odvisne od številnih dejavnikov, med drugim od življenjskega sloga in telesne aktivnosti. Vegetarijansko prehranjevanje je lahko ustrezno, če je skrbno načrtovano in pokriva vse potrebe organizma. Izpostaviti pa velja, da morajo posamezniki zaradi posebnosti vegetarijanske prehrane skrbneje nadzirati zadosten vnos hranil, saj v nasprotnem primeru lahko pride tudi do zelo resnih bolezni pomanjkanja.
Kako preprečiti pomanjkljivosti pri veganski prehrani
Ključna hranila in nadomestki
Vegani in vegetarijanci imajo na splošno raje rastlinske vire beljakovin. Na primer, vegani lahko kot vire rastlinskih beljakovin namesto mesa uživajo rastlinske beljakovine, kot so fižol, čičerika in soja. Da bi telesu zagotovili dovolj beljakovin z neuživanjem živalskih proizvodov, morajo biti pozorni na:
- Beljakovine: Vsejedi z beljakovinami pokrijejo približno 15 % energijskega vnosa, vegetarijanci okrog 13 %, vegani pa približno 11 %, kar pri primernem vnosu energije še vedno zadošča za pokrivanje potreb telesa. Pomembno je, da je prehrana uravnotežena z vidika vnosa aminokislin. Beljakovine v različnih rastlinah imajo različno sestavo, zato je kombiniranje različnih živil ključ do uravnotežene prehrane (npr. koruza-riž-fižol, koruza-grah in leča-kruh). Stročnice (grah, fižol, soja) so bogate z beljakovinami, vendar jih je potrebno termično obdelati zaradi prisotnosti inhibitorjev proteaz.
- Železo: Železo iz rastlinskih virov je manj biorazpoložljivo, zato ga je potrebno zaužiti več. Priporočeni viri so (polnozrnata) pšenica, stročnice, oreški, semena (indijski oreščki, mandlji, bučno in sezamovo seme), suho sadje (slive, marelice) in temno-listna zelenjava. Absorpcijo železa iz rastlinskih virov izboljša vitamin C.
- Vitamin B12: Nahaja se skoraj izključno v živilih živalskega izvora (razen v fermentiranih izdelkih). Pomanjkanje je pogosto pri vegetarijancih in predvsem veganih. Priporoča se uživanje živil, obogatenih z vitaminom B12 (sojini napitki, izdelki iz rastlinskih beljakovin, margarine, ekstrakti iz kvasa) ali prehranskih dopolnil.
- Vitamin D: Telo ga sintetizira pod vplivom sončnih žarkov, vendar je prehranski vnos nujen v jesensko-zimskem času. Najpomembnejši prehranski viri so živila živalskega izvora. Vegani in vegetarijanci naj uživajo z vitaminom D obogatena živila (sojini, riževi in ostali rastlinski napitki, margarine, žita za zajtrk) ali prehranska dopolnila.
- Kalcij: Edini vir je prehrana. Najpomembnejši vir kalcija za prebivalce Slovenije so mleko in mlečni izdelki. Vegani so izpostavljeni večjemu tveganju za prenizke vnose, saj absorpcijo kalcija iz rastlinskih virov lahko zmanjšajo snovi, kot sta fitinska in oksalna kislina.
- Cink: V živilih rastlinskega izvora ga je manj, njegova razpoložljivost pa je omejena s fitati. Pri veganih je priporočljivo, da je vnos cinka nekoliko višji od priporočenega. Beljakovine lajšajo absorpcijo cinka.
- Omega-3 maščobne kisline: Vegetarijanska prehrana je običajno bogata z omega-6 maščobnimi kislinami, manj pa z omega-3. Telo sicer lahko tvori dolgoverižne omega-3 iz alfa-linolenske kisline (ALA) v rastlinah, vendar je stopnja pretvorbe nizka.
Veganska in vegetarijanska prehrana lahko pozitivno vplivata na zdravje ljudi, če sta ustrezno načrtovani. Pozitivni učinki se lahko razlikujejo glede na vrsto in količino zaužite hrane.
Nevarnosti nepremišljenega prehoda
Do še posebej velike nevarnosti za pomanjkanje pride, ko se posameznik z običajno prehrano odloči za spremembo preprosto tako, da živila živalskega izvora povsem umakne iz svojega jedilnika, poveča pa le uživanje rastlinskih živil, ki jih je bil navajen od prej. Takšen nepremišljen prehod lahko, še posebej pri strožjih oblikah vegetarijanstva, vodi do prenizkega vnosa beljakovin in vrste mikrohranil, zato predstavlja hudo tveganje za zdravje. Pred spremembo prehranjevanja se mora posameznik podrobno informirati o posebnostih izbranega načina prehranjevanja in o živilih, s katerimi bo po novem lahko nadomeščal izgubljene vire hranil. Če prehrane ni mogoče načrtovati na ta način, je nujno poseči tudi po ustreznih vitaminsko-mineralnih dodatkih oz. prehranskih dopolnilih.
Frutarijanstvo zaradi spremenjenega ravnovesja med v telo vneseno fruktozo in ostalimi sladkorji predstavlja tudi druga tveganja za zdravje.
Vegetarijanska in veganska prehrana pri otrocih
Razprave o primernosti vegetarijanske in veganske prehrane za otroke so zelo aktualne. Glede na situacijo v Sloveniji so člani razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo izdali priporočilo, da je za populacijo v obdobju rasti in razvoja najbolj primerna uravnotežena, starosti prilagojena prehrana, ki vključuje živila iz vseh skupin. Ministrstvo za zdravje RS je potrdilo ta navodila. Glede na razpoložljive rezultate znanstvenih raziskav ni prepričljivih dokazov, ki bi govorili v prid veganski prehrani pri otrocih.
"Mesna" imena in polemika o poimenovanju rastlinskih izdelkov
Ena od razprav, ki je spodbudila veliko pozornosti, je vprašanje poimenovanja rastlinskih nadomestkov za meso. "Zakaj zelenjadarji poimenujete svoje zelenjavno-sadne zmazke in zvarke po mesnih jedeh, če ste toliko proti mesu?" je bil eden od zapisov na spletnih forumih. Zanimajo nas tako imenovana "mesna" imena v veganski prehrani in predvsem, zakaj nekatere zmotijo.
Pravna in politična ozadja
Evropski poslanci so pred enim letom glasovali o mesnih in mlečnih poimenovanjih pri proizvodih rastlinskega izvora. Mlečna poimenovanja so zaostrili: na policah trgovin ne sme biti sojinega ali riževega mleka, pač pa se morata imenovati sojin ali rižev napitek. Pri mesnih poimenovanjih veganskih izdelkov so bili bolj milostljivi in tako niso zamenjali imena veganski burger v veganski disk, kot je bil eden od predlogov.
Evropski parlament je spet glasoval o predlogu, da veganski izdelki ne bi smeli nositi imen mesnih izdelkov, če ne vsebujejo mesa. Nekateri živinorejci in politiki so prepričani, da je nujno jasno označevanje, verodostojne informacije o hrani in večja preglednost za potrošnike. Omenjajo tudi zaščito zgodovinskega in kulturnega pomena mesnih izdelkov. Francoska poslanka Evropske ljudske stranke (EPP) Celine Imart je pojasnila: "Poimenujmo stvari s pravimi imeni." Njen predlog močno podpira francosko združenje živinorejcev in mesne industrije.
Predlogu pa nasprotujejo podjetja nemške živilske industrije, saj je Nemčija največji trg za rastlinske nadomestne izdelke v Evropi. Paul McCartney, slavni vegetarijanec, je opozoril, da bi morala biti "Določitev, da so burgerji in klobase 'rastlinski', 'vegetarijanski' ali 'veganski', dovolj, da razumni ljudje razumejo, kaj jedo."
Evropski parlament je sicer že pred petimi leti zavrnil podoben predlog, Sodišče evropske unije (ECJ) pa je zavrnilo podoben predlog na ravni držav članic, ki ga je uvedla francoska vlada. Trenutno se lahko ti izrazi uporabljajo za rastlinske izdelke, če je na embalaži jasno navedeno, da je izdelek narejen iz rastlin in ne vsebuje mesa.
Percepcija potrošnikov in argumenti proti prepovedi
Javnomnenjska raziskava iz leta 2020 je pokazala, da večina potrošnikov (približno 70 odstotkov) ni zaskrbljena glede poimenovanja vegetarijanskih "burgerjev" ali "klobas", če so izdelki jasno prepoznavni kot vegetarijanski oz. veganski. 42 odstotkov jih je menilo, da bi morala biti ta imena dovoljena, če so izdelki jasno označeni kot vegetarijanski oz. veganski. Pri Evropski vegetarijanski uniji trdijo, da poimenovanje rastlinskih alternativ ne sme zavajati potrošnikov niti jih odvračati od nakupa teh izdelkov.
Proizvajalci vegetarijanskih burgerjev, klobas in drugih jedi so prepričani, da njihova ciljna skupina niso zgolj vegetarijanci, temveč vsi, ki ne uživajo zgolj in izključno mesa. Z omejitvijo imena naj bi njihovi izdelki izgubili prepoznavnost. Anthony Wan Yuec Ho, 36-letni gradbeni inženir iz Hongkonga, ki je poskusil opustiti meso, a mu ni uspelo zaradi pomanjkanja izbire, je postal "fleksitarijanec" in uživa nove nadomestke mesa, kot so burgerji Beyond Meat in Impossible Foods, ter mleto OmniPork. Povedal je, da "The Beyond burger tastes nice."
Kritiki predloga o prepovedi menijo, da je to "darilo mesni industriji" in "jasen poskus napada na vegetarijanske nadomestke za meso", ki kaže na zaskrbljenost mesnega lobija zaradi hitrih sprememb v prehrani, zlasti med mladimi, in vpliva na podnebne spremembe. Marco Contiero iz evropskega Greenpeaca je predlog označil za posmeha vreden poskus vpliva odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo, s katerim želi promovirati industrijsko proizvodnjo mesa in mlečnih izdelkov na račun okolja in podeželskih skupnosti.
Če je vegetarijanska polpeta vegetarijanski burger in jo najdemo med drugimi burgerji, to veliko bolj normalizira vegetarijanstvo. Za Paula McCartneyja so takšne odločitve zelo pomembne. "Določitev, da so burgerji in klobase 'rastlinski', 'vegetarijanski' ali 'veganski', bi morala biti dovolj, da razumni ljudje razumejo, kaj jedo," je dejal nekdanji zvezdnik skupine The Beatles.
tags: #veganski #in #vertarijanski #burgerji #mesni #polpeti